Apatija in boj z mlini na veter

S temo so želeli v Mladini izpostaviti razmere, ko vemo, da stvari ne gredo v pravo smer, a se proti mlinom na veter ne zmoremo (več) boriti. Svoj pogled so podale agencije AV studio, Grey Ljubljana, Mayer McCann in Studio Terminal.

Cena cone udobja

»V agenciji Mayer McCann smo povezali problematiko apatije z opozorilom na fenomen osebne cone udobja, ki predstavlja začetno obliko apatije. Vizual opozarja na varljivost občutka udobja in varnosti. Navidezno komforten in od vseh nevšečnosti izoliran osebni prostor sčasoma postane celica, v kateri je posameznik popolnoma odrezan od vpliva na zunanje dogajanje, s čimer izgublja možnost odločati o svoji lastni usodi, njegova apatija pa je vse večja. Sporočilo vizuala dodatno krepi neposreden naslov.«

Mayer McCann

Razglednica iz apatije

»Proglas na temo apatije je komentar na enega njenih (trenutno največjih) razlogov: omejenost zaradi pandemije, ki precej posega v naše fizično gibanje. Od tod rahlo obupan ter igrivo-ciničen pozdrav na razglednici iz Apatije, ki po zvenu besede rezonira na znano morsko letovišče – vizualno pa nas namesto na plaže umešča v razkošje štirih sten doma.«

Katja Petrin Dornik (Grey Ljubljana)

Prazen nič kot opozorilo na pomanjkanje čustev in zanimanja

»Tokratne teme Proglasa, apatije, smo se lotili (oz. ne lotili) na sicer že viden način, ki pa je tokrat nagovarjal povsem drugače. Z odsotnostjo sporočila, praznim nič, smo jasno opozorili na odsotnost oz. pomanjkanje čustev, zanimanja. Razmišljali smo celo, da v znak najvišje možne apatije Proglasa niti ne oddamo.«

Jure Tovrljan (AV studio)

Ne bojmo se tistih, ki delajo slabo, bojmo se tistih, ki jim za to ni mar

»Apatija je zmaga sistema, ki nas ne predstavlja, ne sliši in ne nagovarja več. Če ne želimo, da tak sistem zmaga, moramo pač nekaj narediti. Začutiti. Povedati. Zahtevati. Vztrajati. Ker, kot je rekel Einstein – ne bojmo se tistih, ki delajo slabo, bojmo se tistih, ki jim za to ni mar. Če je naš Proglas nagovor v vsaj eni od bralk ali bralcev zanetil premislek oz. željo, da ga sami zapolnijo s svojimi željami, strahovi, zahtevami, skrbmi, rešitvami, idejami, potem smo srečni.«

Studio Terminal