Avtorske pravice v dobi UI: »Avtorji morajo dobiti finančno nadomestilo«

Na okrogli mizi, ki jo je povezoval Luka Novak, strokovnjak za intelektualno lastnino in član poslovodstva kolektivne organizacije SAZOR, so sodelovali (z leve proti desni): dr. Maja Jug Hartman (Društvo slovenskih založnikov), Janez Miš (Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev), Boštjan Napotnik, avtor in kreativni direktor Future DDB, in dr. Ignacija Fridl Jarc (Slovenska matica).

Slovenski jezikovni modeli in avtorska dela

Umetna inteligenca (UI) potrebuje ogromno jezikovnih podatkov za učenje – tudi takšnih, ki so avtorsko zaščiteni. Slovenija ni izjema, saj v okviru evropskih projektov razvija svoje jezikovne modele. Dr. Simon Krek je predstavil projekt GaMS, triletno pobudo za vzpostavitev nacionalne infrastrukture za UI, ki deluje v okviru širšega evropskega sodelovanja ALT-EDIC. Po njegovih besedah modeli že dobro razumejo slovenščino – vprašanje pa ostaja, pod kakšnimi pogoji smejo uporabljati zaščitene vsebine.

Avtorska pravica – ovira ali zaščita?

Slovenska matica po besedah dr. Ignacije Fridl Jarc zagovarja jasno stališče: človeška ustvarjalnost je vrednota, ki jo je treba varovati. Tudi Maja Jug Hartman poudarja, da je UI sicer lahko koristna za vse, a mora biti njena uporaba pregledna in poštena do avtorjev. Vprašanje ni, ali naj umetna inteligenca dostopa do slovenskih besedil, temveč kako – z ustreznim vrednotenjem in morebitnim finančnim nadomestilom.

Fair play, ne prost dostop

Janez Miš je bil jasen: avtorji niso pripravljeni brezplačno prispevati svojih del za gradnjo UI. »Če gradimo model, ga ne moremo ustaviti, a se moramo dogovoriti za fair play – za pravično nadomestilo,« je dejal. Licenciranje v digitalni dobi po njegovem ne bi smelo biti problem, saj že obstajajo tehnološke rešitve, vprašanje sta le politična volja in sistemski dogovor.

Ustvarjalci med izkoriščanjem in priložnostmi

Boštjan Napotnik je pogovor dodatno obogatil z avtorskega in oglaševalskega zornega kota. Spomnil je, da se je Pandorina skrinjica odprla že z internetom, ko so uporabniki množično ustvarjali vsebine, ki so jih platforme monetizirale – avtorji pa ostali praznih rok. Umetna inteligenca zdaj odpira novo poglavje, v katerem se pojavljajo tako navdušenja kot strahovi. »Mlajši kolegi v agenciji so navdušeni, jaz pa sem razpet med pričakovanji in nelagodjem. Sledim tempu, a me je hkrati tudi malo strah,« je priznal.

Evropski kontekst in prihodnost sodelovanja

Dr. Luka Novak je poudaril pomen oblikovanja slovenskega modela sodelovanja, ki bi bil v javnem interesu, hkrati pa pravičen do avtorjev. »Ne moremo imeti le globalnih modelov, ki požirajo slovenske avtorske pravice,« je opozoril. Tudi projekt GaMs naj bi bil nekomercialne narave in prosto dostopen, a vprašanja glede komercialne uporabe in dolgoročnih učinkov ostajajo odprta.

Zaključek razprave je bil jasen: slovenski jezikovni model je potreben in mogoč, a brez ustreznega urejanja avtorskih pravic tvega izgubo zaupanja ustvarjalcev in založnikov. Sodelovanje, pravično nadomestilo in transparentnost so pogoji, pod katerimi lahko umetna inteligenca resnično postane zaveznik slovenskega jezika – ne pa grožnja njegovi kulturni in ustvarjalni identiteti.