Bruto vrednost oglaševanja v Sloveniji porasla, a se sredstva zmanjšujejo

Kot je za MM povedala Irena Setinšek iz Mediane, je po podatkih raziskave Mediana IBO, ki meri bruto vrednost oglaševanja, v lanskem letu obseg oglaševalskega kolača znašal 1,2 milijarde evrov. »Številka temelji na vseh evidentiranih oglasih in cenah iz uradnih cenikov, pri čemer se ne upoštevajo popusti, posebni kupoprodajni pogoji, ki temeljijo na doseženih občinstvih ali brezplačne objave. Gre torej za bruto vrednost, kar pomeni, da so vrednosti pretirane,« opozarja. Kot dodaja, so kljub temu iz leta v leto primerljive ter pokažejo razmerja med mediji in oglaševalci. Glede na leto prej tako govorimo o 5-odstotnem povečanju bruto vrednosti oglaševanja v Sloveniji. Najvišjo rast bruto vrednosti oglaševanja beležijo pri zunanjem oglaševanju, sledita televizija in radio.

Še vedno prevladuje televizija

V oglaševalskem kolaču še vedno močno prevladuje televizija s 85-odstotnim deležem, tisk predstavlja pet odstotkov, slovenski digitalni mediji, zunanje oglaševanje in radio pa po tri odstotke, pri čemer je potrebno poudariti, da v analizo niso zajeti vsi digitalni mediji in vse radijske postaje.

»Kljub povečani bruto vrednosti oglaševanja pa so oglaševalci v drugi polovici lanskega leta začeli zmanjševati sredstva. Prav tako beležimo nižjo bruto vrednost oglaševanja med nekaterimi večjimi oglaševalci, predvsem iz finančnega sektorja. Po drugi strani pa beležimo rast bruto vrednosti oglaševanja med trgovci, ki tudi zasedajo prva tri mesta glede bruto vrednosti oglaševanja med vsemi evidentiranimi oglaševalci,« pravi Irena Setinšek, ki bo več informacij razkrila v članku v prihodnji številki MM-a.

Rast/padec bruto vrednosti oglaševanja 

Bruto vrednost oglaševanja v 2022