Celovita prenova Zakona o medijih – kakšni so odzivi?

Zakaj prenova?

Glavni namen vlade je, da bi prebivalkam in prebivalcem Slovenije s prenovo zagotavili pravice do celovite obveščenosti ter svobode izražanja v sodobnem medijskem okolju. Vlada namreč ocenjuje, da je bil obstoječi zakon zastarel in ni odražal tehnološkega napredka. »Veljavni zakon je bilo treba nujno zamenjati z novim zakonom, saj veljavni ne upošteva razvoja tehnologije, spremenjenih navad medijskih občinstev, pojava družbenih omrežij in vzpona umetne inteligence,« so zapisali na spletno mesto državne uprave gov.si. Vlada pa pri tem meni, da star zakon ni bil usklajen z najnovejšo evropsko zakonodajo (Evropski akt o svobodi medijev, ki bo začel veljati avgusta 2025). »Upošteva torej tudi evropsko uredbo o svobodi medijev (EMFA), ki je bila sprejeta spomladi letos kot tudi Akt o digitalnih storitvah. Gre za enega najsodobnejših medijskih zakonov v Evropi,« je dejala ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko. Pri tem je vlada poudarila, da so pri pripravi zakona sodelovali tudi novinarji, izdajatelji medijev, regulatorji in predstavniki civilne družbe.

Ključni ukrepi vključujejo UI

Ob potrditvi zakona v veljavo stopa več ključnih ukrepov; med njimi preglednost medijskega lastništva, bolj natančno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkrivanje morebitnih nasprotij interesov, vpeljan je nov postopek presoje medijskih koncentracij, strožje omejevanje sovražnega govora in širitve nestrpnosti, prišlo naj bi do večje finančne podpora medijem (vlada je vzpostavila dve shemi – za digitalni prehod tiskanih medijev in podporo digitalnim medijem) in večje zaščite novinarjev in novinarskih virov, prav tako pa prilagoditev novim medijskim oblikam, torej sprejemanje sodobnih spletnih platform, družbenih omrežij in vplivnežev - ti subjekti so zavezani k transparentnosti, saj nagovarjajo širšo javnost, vplivajo na javno mnenje ali tržijo pozornost uporabnikov, napovedujejo pri Ministrstvu za kulturo.

Negativni odzivi in kritike

Kljub ambicioznim ciljem novega zakona so se že pojavili kritični odzivi. Nekateri opozarjajo, da zakon prinaša dodatne obremenitve za spletne vplivneže in neupravičeno odpira davkoplačevalsko denarnico za tradicionalne medije. Podjetnik Jan Macarol je na družbenem omrežju X zapisal: »Tak bedast zakon, glupoumen zakon lahko napiše le nekdo, ki nikoli ni deloval v medijih in mu niti približno ni jasno, kakšno je dejansko stanje v medijih. Vsi, ki smo v tem poslu resno, danes ob branju novele zakona bruhamo.« Kritiki opozarjajo tudi, da zakon omogoča dodatne finančne injekcije za tranzicijske medije, ki so jih naročniki že zapustili, hkrati pa uvaja represivne ukrepe za spletne vplivneže, kot so obvezni vpisi v medijski razvid, visoke denarne kazni za zamude in stroga pravila označevanja sponzoriranih vsebin.

Kaj o novem zakonu menijo medijski strokovnjaki, sledi v naslednjem članku na spletni strani MM.