Česa se lahko marketing nauči od Ivice Kostelića?

Zakaj? Ker temelji na enakih zakonitostih: nič ne pride čez noč, bližnjice so nevarne, in brez pravega dela ni pravih rezultatov.

Ni bližnjic do uspeha

Kostelić je tri leta porabil za rehabilitacijo, preden se je njegova kariera začela resno razvijati. Vmes so ga vsi prehitevali, on pa je – kot sam pravi – samo čakal in treniral. Če to prenesemo v marketinški svet: kolikokrat iščemo "instant rešitve" ali viralne kampanje, ki bi morale čez noč prinesti rezultate? Resnica je, da dolgoročne zmage pridejo z načrtnim delom, konstantnim učenjem in potrpljenjem. Tako kot pri Ivici – prej ali slej pride trenutek, ko se stvari postavijo na svoje mesto.

Biti drugačen, a pristen

Njegov največji vzornik je bil vedno oče Ante – nekonvencionalen, a vedno zvest sebi. V svetu, kjer umetna inteligenca že piše oglase in riše kreative, je avtentičnost blagovne znamke še pomembnejša. Ne gre za to, da moraš biti všečen vsem, temveč, da si zvest tistemu, kar si. To danes loči dobre znamke od tistih, ki so samo "še ene med mnogimi".

Majhni proračuni niso izgovor

Kostelići so včasih spali v zapuščenih toaletah, medtem ko so drugi reprezentanti uživali v hotelih. A to jih ni ustavilo. V marketingu velja podobno: ni vsak projekt podprt z milijonskimi budgeti, a to še ne pomeni, da ne moreš doseči odličnih rezultatov. Ključ je v pametnem delu, ustvarjalnosti in tem, da veš, kaj je res pomembno.

Več dela = več možnosti za uspeh

»Trenirali smo trikrat več kot drugi. Če narediš veliko več, potem si rezultat zaslužiš,« pravi Ivica. V oglaševanju to pomeni konstantno testiranje, optimizacijo, razumevanje uporabnikov in izboljšave. Uspešne kampanje ne padejo z neba. So rezultat številnih iteracij, analiz in tudi napak. Brez dela ni učinka.

Izzivi so nujni, strah je normalen

Kostelić priznava, da ga je bilo strah, ko se je spuščal z ledenika na Aljaski. A vseeno je šel. V marketingu strah pogosto pride v obliki sprememb – novih kanalov, tehnologij ali prelomnih idej. A brez iskanja novih "ledenikov" stagniraš. Tisti, ki si upajo delovati tudi takrat, ko jih je strah, naredijo razliko.

Na koncu Kostelić pravi nekaj zelo preprostega: »Ni treba verjeti v uspeh. Dovolj je, da delaš.« Brez velikih besed. Brez praznih obljub. Samo konstantno delo in zaupanje v proces. To je lekcija, ki jo lahko marketinški svet vedno znova uporabi.