Digitalni nomadi, dobrodošli!

Viza za digitalne nomade je posebna delovna viza, za katero bodo lahko zaprosile osebe, ki niso državljani EU in niso zaposlene v Sloveniji. Podelila se bo na osnovi pogodbe za delo na daljavo in dohodka, ki mora biti višji od dveh povprečnih plač. Dovoljenje bo veljalo 12 mesecev in ga ne bo mogoče podaljšati, zato bodo morali oddaljeni delavci, ki bodo želeli ostati dlje, preživeti vsaj šest mesecev zunaj Slovenije, preden ponovno zaprosijo za vizum.

Slovenija se s to potezo pridružuje vse večjemu seznamu evropskih držav, ki ponujajo vizume za digitalne nomade, vključno z Italijo, Nemčijo, Hrvaško, Portugalsko in Grčijo.

Digitalni nomadi ne bodo smeli delati za slovenska podjetja

Najpomembnejši kriterij za pridobitev vize bo (poleg zavarovanja, veljavnih dokumentov in nekaznovanosti) višina dohodka. Ta mora biti v višini dveh povprečnih neto mesečnih plač. Povprečna neto plača je za april znašala nekaj nad 1.600 evrov. To pomeni, da bo novembra oseba, ki je na daljavo zaposlena za tuje podjetje in zasluži več kot 3.200 evrov, lahko zaprosila za začasno dovoljenje za bivanje v Sloveniji.

Viza se osebi, ki izpolnjuje kriterije, izda za 12 mesecev in je ni mogoče podaljšati. Lahko pa po šestih mesecih znova zaprosi za vizo. Pri tem je pomembno, da viza velja samo za delo v tujini, zato osebe z vizo digitalnega nomada ne bodo smele delati za slovenska podjetja. Digitalnemu nomadu se lahko pridružijo družinski člani, a bo zanje prav tako veljala prepoved dela v Sloveniji.

Sosednja Hrvaška priljubljena destinacija za digitalne nomade

Na Hrvaškem naj bi lani digitalnim nomadom izdali nekaj manj kot štiri tisoč viz. Po podatkih portala Eurotours je na Hrvaškem pogoj mesečni prihodek, ki je višji od 2.870 evrov. Če pa nomad želi vizo za polnih 12 mesecev, mora še izkazati, da ima na računu več kot 34 tisoč evrov.

Slovenijo digitalnim nomadom priporoča tudi Forbes

Jen Barnett, ustanoviteljica podjetja Expatsi, ki Američanom pomaga pri iskanju krajev za življenje v tujini, je v intervjuju za Forbes povedala: »Slovenijo že vrsto let priporočamo upokojencem, zdaj pa nas navdušuje tudi kot možnost za nomade.« Pravi, da si z lahkoto predstavlja, da bi Slovenija postala nova Portugalska. »Še posebej je primerna za družine s pacifiškega severozahoda ZDA, ki želijo ohraniti aktiven življenjski slog,« je dodala.

Poudarila je tudi, da je Slovenija ena od najčistejših, najvarnejših, najbolj slikovitih in okoljsko ozaveščenih držav v Evropi, s čudovito naravo in počasnejšim življenjskim ritmom. »Slovenija je po indeksu Legatum Prosperity uvrščena med najboljših 10 odstotkov držav na svetu glede varnosti in naravne lepote, zelo visoko pa je ocenjena tudi na področju zdravstva,« pravi Barnett.

Izjemno privlačna možnost, ampak …

Cepee Tabibia, ustanoviteljica She Hit Refresh, skupnosti in platforme z viri, ki ženskam, starejšim od 30 let, pomaga spremeniti življenje s selitvijo v tujino, pa opozarja, da čeprav zveni idilično, slovenska viza za digitalne nomade ni za vsakogar. Za razliko od držav, ki ponujajo pot do stalnega prebivališča preko investicij ali dolgoročnega bivanja, Slovenija (še) ne nagovarja tujcev, ki bi se želeli trajno naseliti. »Gre le za 12-mesečno vizo, ki je ni mogoče podaljšati,« opozarja. Poleg tega so lahko davčni zakoni v Sloveniji precej zapleteni, zlasti za samostojne podjetnike ali lastnike podjetij, ki razmišljajo o večjem finančnem udejstvovanju v državi.

Kljub temu pa je Slovenija lahko odlična izbira za vse, ki si želijo spremembe okolja in bi radi preizkusili evropski način življenja brez dolgoročne zaveze. »To je še vedno čudovit način, kako leto dni živeti v Evropi in si v tem času ogledati druge države za morebitno trajnejšo selitev,« pravi Tabibian.

Pri Forbesu so prepričani, da ne glede na to, ali hrepenite po gorskih razgledih, umirjenem življenju ali preprosto po pametni, dostopni bazi v Evropi, je slovenska viza za digitalne nomade izjemno privlačna možnost. »Čeprav uradne podrobnosti še prihajajo, je ena stvar jasna: Slovenija je pripravljena sprejeti naslednji val oddaljenih delavcev – s potnim listom v eni roki, prenosnikom v drugi in s popolnoma novim življenjskim slogom pred seboj,« so zaključili.

O digitalnem nomadstvu je bilo govora tudi na DIGGIT-u

Na konferenci DIGGIT so obiskovalci prisluhnili tudi okrogli mizi in sodelovali na delavnici na tematiko digitalnega nomadstva. Štirje izkušeni »nomadi« so raziskali vse plati digitalnega nomadstva – od romantike do realnosti. Obiskovalci so prisluhnili Manci Šalehar, regionalni vodji medijskega zakupa pri Woltu in ustanoviteljici Akademije za karieristke in hedonistke, Maticu Mohorju, arhitektu in ustanovitelju AAb AtelierAbroad, Maji Novak, ustanoviteljici svetovalnega portala Mayita in avtorici podkasta Potovanja in delo v tujini, ter Marku Borisu Andrijaniču, prvemu ministru za digitalno preobrazbo Republike Slovenije, nekdanjemu zaposlenemu pri Uberju, članu upravnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) in podpredsedniku Kumo.AI.

Razkrili so, kako so se sami lotili digitalnega nomadstva, kako se pripraviti na dolgo obdobje dela v tujini, katera orodja so ključna za učinkovito delo in kako se spoprijeti z administrativnimi izzivi, kot je prijava dohodkov. V pogovoru pa so odgovorili tudi na ključno vprašanje, ali bo digitalno nomadstvo postalo nov standard ali pa bo ostalo življenjski slog izbranih posameznikov. Kaj menite, da so odgovorili?