Družbena omrežja v Evropi kmalu le za starejše od 16 let?

Parlament je namreč glasoval o neobvezujoči resoluciji, dokler Evropska komisija ne pripravi zakonodajnega predloga in ga države članice ne potrdijo, pa se v praksi ne bo še nič spremenilo. Je pa smer zelo jasna in zagovarja strožja pravila za zaščito mladoletnikov in večjo odgovornost platform.

Med drugim naj bi uvedli popolno prepoved za otroke, mlajše od 13 let, za tiste med trinajstim in šestnajstim letom pa naj bi bil dostop omogočen le z verificiranim soglasjem staršev. Omejili naj bi tudi nekatere »zasvojljive funkcionalnosti«, uvedli strožji nadzor nad interakcijo otrok z orodji umetne inteligence ter poenotili pravila na ravni EU. Za takšen premik so se odločili, ker se v zadnjih letih kopiči število dokazov o negativnih učinkih pretirane rabe družbenih omrežij na duševno zdravje otrok.

Kaj to pomeni za platforme in oglaševalce?

Če bo zakon sprejet, bodo platforme morale vzpostaviti zanesljive sisteme preverjanja starosti, prilagoditi uporabniško izkušnjo za mladoletnike in uvesti strožje omejitve oglasov in vplivnežev, ki ciljajo na mladoletne uporabnike. Oglaševalci oz. blagovne znamke pa bodo morali natančneje razmejiti kampanje za mladoletne in odrasle.

Ne glede na to, ali se s predlogi strinjamo ali ne, je smer očitna: obdobje neomejenega digitalnega dostopa za mladoletnike se končuje – in Evropa želi pri tej spremembi igrati vodilno vlogo. Za marketinško stroko pa je to jasen signal, da bo potrebno strategije za mlajše ciljne skupine graditi na bolj etičnih, transparentnih in regulacijam prilagojenih pristopih.

»Prihodnost evropske komunikacije bo bolj odgovorna«

Svoje mnenje o tej temi je za MM podala Dženeta Schitton, naša kolumnistka ter ustanoviteljica in direktorica fluidne agencije VERA. Po njenem mnenju je resolucija pomemben signal, da se Evropa premika v pravo smer. »Čeprav še ni zavezujoča, kaže na jasno namero, da je potrebno mlajše uporabnike zaščititi. Gre za začetek procesa, ki bo zahteval veliko tehničnih in pravnih rešitev, vendar je pomembno, da se razprava premika v to smer,« pravi. Meni, da bodo pri implementaciji sicer prisotni določeni izzivi, vendar smer razmišljanja postaja jasna: evropska digitalna politika se oddaljuje od modelov komunikacije, ki temeljijo na masovnem oglaševanju, agresivnih algoritmih in brezkončnem zasledovanju angažmaja.

»Prihodnost evropske komunikacije bo bolj odgovorna, povzročala bo manj odvisnosti in bo bolj osredotočena na človeka. Human-centric communication in avtentično pripovedovanje zgodb bosta postala ne le konkurenčna prednost, ampak pogoj za dolgoročno kredibilnost. Zato je za podjetja in blagovne znamke smiselno, da te principe začnejo uvajati že preden to postane regulatorni standard,« meni Dženeta Schitton.