Generacija Z: Ko možgani gnijejo
Objavljamo drugi del analize raziskovalne kampanje Trolanje, ki so jo v maju izvedli pri agenciji THE OTHER. Tokrat se sprehajamo od »brainrota« preko »cringe-a« vse do postironije.
Tina Mentol
Če je TikTok okno v kolektivno nezavedno generacije Z, potem so t. i. »brainrot« videi njegovo najglasnejše oglaševalsko orodje – pa čeprav pogosto nimajo pomena, poante ali sporočila. In prav v tem je smisel.
Brainrot ali dobesedno »gnitje možganov« je estetski pojav, ki je videti kot internetni kaos, v resnici pa gre za kulturno prakso, ki zelo natančno izraža duševno stanje generacije, ujete med hiperprodukcijo, anksioznost in stalno ironijo.
Estetika digitalne norosti
»Brainrot« ni zgolj vizualni šum. Je mešanica glitcha, nizkoresolucijskih čudnosti, čudnih loopov in memov, ki nimajo ne začetka ne konca. Govorimo o posnetkih, kot so:
- »Chimpanzini Bananini« – popačen glas, zmeden filter, živalski gib;
- »Tung Tung Tung Sahur« – meme, ki je hkrati religiozen, smešen in nadrealen;
- »Me at 3AM« – loopi nenavadnega vedenja, ki mejijo na performativno umetnost.
Ta estetika ni naključna. To je dadaizem za digitalno dobo. Kot so dadaisti pred stoletjem razbijali umetnost z urinali, generacija Z danes razbija pomen s t. i. shitposti. Ne zato, ker bi jim bilo vseeno, temveč ker jih resnično skrbi. In ker je edini način preživetja ta, da se svet spremeni v meme.
Cringe kot orožje, postironija kot preživetje
Ironija ni več zgolj obrambni mehanizem. Je filter resničnosti. V svetu, kjer nič ni gotovo, generacija Z resnici ne verjame več neposredno – verjame jo skozi humor, meme, samoironijo in cringe.
Cringe je dovoljen – če si pri tem zavesten. Če veš, da si malo neumen, ampak to objaviš kljub temu. To je moč generacija Z: razgaliti nesmisel, se mu posmejati, ga estetsko prepakirati in ga viralno deliti. Včasih v treh sekundah. Včasih v treh milijonih ogledov.
Zakaj marketing tega (še vedno) ne razume?
- Išče pomen tam, kjer ga ni. A brainrot ni razlaga – je občutek. Deluje kot vibracija, ne kot slogan.
- Bojijo se biti neumni. Generacija Z ne zaupa popolnim blagovnim znamkam. Bolj so avtentični tisti, ki znajo biti ironični. Celo cringe – a zavestno.
- Posnemajo formo, ne duha. Ne zadoščata glitch font in viralni zvok. Če blagovna znamka ne razume konteksta, je kot starš, ki poskuša repat.
- UI ne zadošča. Brainrot se ne rodi v strategiji, temveč v impulzu. V občutku brezsmiselne prisotnosti. Algoritem tega ne ve – generacija Z pa čuti takoj.
Prihodnost marketinga: od komunikacije k digitalni halucinaciji
Brainrot ni konec pomena. Je nova oblika pomena. Blagovne znamke, ki bodo to razumele, bodo postale meme in ne brand, vibe in ne kampanja, format, ki se lahko deli, ponovno uporabi (reuse), na novo premeša (remix), antistrategija, ki deluje prav zato, ker ni videti kot strategija.
Če blagovna znamka deluje preveč dodelano, se z njo ne morejo več poistovetiti. Če se trudi biti všečna, je že sumljiva. Generacija Z ne želi popolnosti – hoče iskreno disfunkcionalnost.
Brainrot ni degeneracija, ampak estetika realnosti
V svetu, kjer je vsebina neskončna, pozornost kratka, realnost kaotična in prihodnost negotova, brainrot ni simptom bolezni – je orodje za preživetje. In če marketing tega ne razume, potem ne govori več jezika sodobnosti, temveč šepeta v preteklosti.
Celoten članek je na voljo na: www.theother.si.