Globalne spremembe medijskih navad

Podjetje IPA TouchPoints v globalni raziskavi ugotavlja, da je bila korelacija med vprašanimi, starimi od 16 do 34 let, in tistimi, starejšimi od 55 let, pri spremljanju tradicionalnih medijev lani  37-odstotna. Ta številka je znatna manjša kot leto prej, ko je bila korelacija med obema starostnima skupinama 52-odstotna. Pred omejitvami, ki so vplivale na samo medijsko krajino in vedenje potrošnikov, je bila 39-odstotna, kar pomeni, da se približujemo navadam pred pandemijo.

Vse gre v smer (popolne) digitalizacije medijev

Pri IPA TouchPoints je prav tako raziskalo dnevno uporabo tradicionalnih medijev. Ugotovili so, da se je med potrošniki od leta 2015 zmanjšala za skoraj eno uro. Starejši od 16 let so leta 2022 izbranim tradicionalnim medijem namenili štiri ure in 44 minut, leta 2015 pa pet ur in 35 minut (15-odstotno zmanjšanje). Številka je v primerjavi z letom 2020, torej pred covidom-19, nižja za 15 minut.

Mlajše generacije spreminjajo medijsko krajino

Nosilci sprememb so pripadniki najmlajše starostne skupine v raziskavi, saj mladi med 16. in 34. letom tradicionalnim medijem namenijo kar eno uro in 22 minut (22 odstotkov) manj v primerjavi z letom 2015. To je posledica rasti digitalnih medijskih platform, saj 80 odstotkov mlajših od 34 let spremlja novice preko digitalnih medijev. Pri tem prednjačijo Facebook, YouTube, Instagram, Snapchat in TikTok. Pri starejših od 35 let je slika podobna, le da namesto TikToka spremljajo medijsko hišo Sky Entertainment.

Spomnimo, v Sloveniji 25 odstotkov odraslih med 15. in 75. letom starosti bere tiskane izdaje dnevnih časopisov vsaj enkrat tedensko. Tisti, ki to počnejo na dnevni ravni, branju tiskanih dnevnih časopisov namenijo 27 minut dnevno, med vikendom pa minuto več (skupaj približno tri ure in pol). Več o branosti tiskanih medijev v Sloveniji preberite TU.