Izvor simbola za »všečkanje«

Dvignjeni palec 👍🏻

Dvignjeni palec, »všeček«, izvira iz starega Rima. Pogosto, a vprašljivo prepričanje je, da je bil povezan z gladiatorskimi boji, kjer je navzgor ali navzdol obrnjen palec (latinsko pollice verso) domnevno pomenil smrt ali pa pomilostitev poraženega gladiatorja. Zgodovinarji menijo, da je iztegnjen ali navzgor obrnjen palec pomenil smrt, stisnjen v pest ali skrit pa pomilostitev.

V srednjeveški Evropi so dvignjen palec, zlasti med trgovci, uporabljali za izražanje soglasja ali sklenitve posla, podobno kot stisk rok.

V 20. stoletju je dvignjen palec v zahodnih kulturah postal splošno sprejet in pozitiven znak, zlasti med drugo svetovno vojno, ko so ga piloti uporabljali za signaliziranje pripravljenosti. Njegova uporaba v popularni kulturi (npr. v seriji Happy Days s Fonziejevim značilnim dvignjenim palcem, eno najbolj ikoničnih gest v ameriški pop kulturi) je utrdila povezavo z odobravanjem oziroma všečnostjo.

Digitalni »všeček«

Digitalni »všeček« se je pojavil z vzponom družbenih omrežij. Leta 1998 je Surfbook, eksperimentalna platforma, ki jo je razvil Netscape-ov inženir Rony Abovitz, omogočala uporabnikom, da komentirajo in »označujejo« vsebino, kar nekateri strokovnjaki označujejo kot prvi znani primer funkcije, podobne »všečku«. Vendar ta platforma ni dosegla širšega vpliva.

Spletna platforma Digg, ustanovljena leta 2004, je omogočala uporabnikom, da so »diggali« vsebine, s čimer so jih pomikali višje ali nižje na seznamu. Uvedli so mehanizem kolektivnega glasovanja, ki je vplival na prikazovanje vsebine.

In potem je prišel Facebook

Pravi preboj gumba »všeč mi je« se je zgodil šele, ko ga je 9. februarja 2009 uvedel Facebook. Ta preprosta, intuitivna funkcija je hitro postala standard na številnih platformah, saj je omogočila hitro interakcijo brez potrebe po pisanju komentarja. Vpeljava »všečka« je imela izjemen vpliv na digitalno kulturo in psihologijo uporabnikov.

Od takrat naprej so številna družbena omrežja (npr. YouTube, Instagram, LinkedIn, Twitter/X) uvedla lastne različice »všečka« ali druge oblike izražanja odziva (reakcije, srčki, kljukice, glasovanja, emojiji ipd.). Funkcija je postala ključni element algoritmov za razvrščanje vsebin, digitalnega marketinga in spletnega udejstvovanja.

Dvignjen palec ni vedno pozitiven

Dvignjen palec pa ni povsod simbol nečesa pozitivnega. V nekaterih bližnjevzhodnih državah, kot so Iran, Irak in Afganistan, ter v določenih delih Latinske Amerike, ima dvignjen palec pravzaprav zelo žaljiv pomen. V teh kulturnih kontekstih je gesta pogosto primerljiva z obsceno kretnjo, podobno kot sredinec v zahodnem svetu.