Je hrvaška oglaševalska scena res bolj privlačna od slovenske?

V Sloveniji imamo pogosto občutek, da Hrvaška Slovenijo prehiteva na področju oglaševanja in organizacije velikih marketinških dogodkov, je uvodoma izpostavil Marjan Novak. Toda Dunja Ivana Ballon se s tem ne strinja povsem. Hrvaške agencije, pravi, zelo pozorno spremljajo, kaj se dogaja v regiji, in se rade udeležujejo tudi slovenskih konferenc. Je pa tudi res, da se v večji meri kot na regijo usmerjajo na zahodnejše trge, kot je Velika Britanija, seveda predvsem zaradi višjih oglaševalskih proračunov.

Hrvaški oglaševalski festival Dani komunikacija v Rovinj vsako leto privabi okoli 3000 udeležencev, med njimi pa je približno desetina Slovencev – in ta delež vztrajno raste. Številni slovenski obiskovalci se jeseni vračajo še na festival Weekend, ki prav tako v Rovinju odpre jesensko festivalsko sezono. Hrvaška scena je torej privlačna, in to ne le za domačine. 

Večji trg, večje številke 

Novak je predstavil tudi primerjavo poslovanja desetih največjih agencij v obeh državah. Prihodki vodilnih slovenskih agencij so se s 154 milijonov evrov v letu 2023 povzpeli na 168,5 milijona v letu 2024. Na Hrvaškem pa je prvih deset agencij v istem obdobju promet povečalo z 210 na kar 270 milijonov evrov.

Razlika med trgoma je približno 60 odstotkov, kar pa po mnenju Dunje Ivane Ballon ni presenečenje, saj je Hrvaška skoraj dvakrat večja. K temu dodajmo še močno vpetost hrvaških agencij v mednarodne mreže in že omenjeno dejstvo, da hrvaške agencije vse več poslujejo na zahodnih trgih. Hrvaška je bolje kot Slovenija zastopana tudi v Cannesu, ki ostaja svetovna oglaševalska meka: HURA je predstavnica festivala kreativnosti Cannes Lions, hrvaški predstavniki sedijo v žirijah, domov pa skoraj vsako leto odnesejo vsaj kakšnega kanskega leva.

Podpora naročnikov in ugled poklica 

Privlačnost hrvaške scene ni le v številkah, ampak tudi v odnosu družbe do oglaševanja. Raziskave HURA kažejo, da 64 odstotkov ljudi na oglase in marketinško industrijo gleda pozitivno – oglaševanje razumejo kot vir informacij, ki jim pomaga pri odločanju, ne pa kot na sumljivo »pranje denarja«. Naročniki oz. oglaševalci po besedah Dunje Ballon industrijo podpirajo, stojijo za HURA in strokovnimi pobudami ter spodbujajo razvoj stroke.

Ko pa ljudi vprašajo, ali bi svojim otrokom priporočili delo v oglaševanju, so odgovori Hrvatov precej bolj zadržani. Plače se jim sicer zdijo visoke, a je delo po njihovem mnenju izjemno stresno, z veliko tveganjem za izgorelost. 

Slovenija med politiko in prestrukturiranjem regije

Zakaj se potem v Sloveniji vseeno pogosto počutimo zaostale? Novak je opozoril, da »težava ni samo v profesionalni stroki, ampak predvsem v slovenski politiki, ki je izrazito nenaklonjena podjetništvu, medijem in kreativni industriji«. Medtem ko se vse več denarja seli na Hrvaško, hrvaška podjetja kupujejo slovenska, sedeži mednarodnih korporacij pa se selijo v Zagreb. HURA se s tem sicer neposredno ne ukvarja, a številke rasti jasno kažejo, da želi Hrvaška ostati močan in privlačen trg za naložbe.