Jure Apih v spomin Sanji Lončar
Časopis je odtis časa. Dnevi, leta, življenja minevajo, časopis ostaja. Četudi nekje v kotu, četudi pozabljen še vedno pripoveduje o času, ki ga več ni. Ni res, da smo vsi minljivi. Kar je zapisano, ostane.
Jure Apih
Sanja Lončar, hči nekdaj legendarnega/neumrljivega Žozefa, ki je postavljal na noge jugoslovansko reklamno sceno, je prišla v Slovenijo, ko smo v resnici in ne le v besedah zamenjali socializem za kapitalizem in je agencija Saatchi and Saatchi odprla v Ljubljani svojo podružnico. Denarji, ki so jih za svoje nadnacionalne kliente obračali, so bili veliki in Sanja je kot direktorica skrbela, da niso šli po svoje. Dragan Sakan, Darinka Pavlič, Boštjan Tadel, Benjamin Ivančič, Nastja Mulej, Boštjan Prijanovič so skupaj z njo orali ledino.
Kdo se je koga naveličal, ne vem. Sanja se je odselila na Krim in zamenjala svoj svet. Posvetila se je zdravju človeka in narave. Delovala je kot predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je veliko slovensko nevladno gibanje Skupaj. Našla se je. V prirodi, med ljudmi je videla smisel in poslanstvo. Spisala, izdala in prodala je triindvajset knjižnih uspešnic, vodila je informacijsko središče Zazdravje.net in Društvo Samooskrbni.net, nominirali so jo za Slovenko leta. Osemsto štiriinštirideset prizadetih zapisov je na njeni strani, ko jo je pred mesecem ujela in premagala zahrbtna bolezen. Nobeden med njimi ni iz marketinškega sveta.
Ko odidemo, nas več ni. Pilule protiv zaborava je naslov knjige Teofila Pančića, v kateri je zbral vse svoje nekrologe, ki jih je posvetil, komur jih je posvetil. Brezupen poskus zaustavitve neusmiljenega kolesja časa in usode.