Kaj je konkurenčnost?

»Ko rečemo, da smo konkurenčni, želimo v prvi vrsti povedati, da smo v nečem boljši od drugih,« so temo oktobrskih Proglasov komentirali v Mladini. Sodelovali so Yin+Young, Imago Urbee, Strobl)Advertising Group, Vladan Srdić (Studio 360) in SOZD. Proglasi so tako kot vedno precej nazorni in vključujejo različne »vidike« konkurenčnosti, med drugim centimetre, toaletni papir in seveda denar.

Zgodba o denarju

»Drek! Smo v globoki greznici, za zdaj brez dna. Ali nas zgodovina dejansko ni nič naučila? Kot kaže, ji to zaenkrat ni uspelo. Ali je človeštvo sposobno ukrepati razumsko in na podlagi jasnih dejstev? Pogosto prepozno in le takrat, ko gre za interese posameznih skupin ter manipulacijo kvazielit. Kaj pa znanost? Za čudeže in pomoč jo prosimo, ko ni druge luči na izhodu iz tunela in je potrebno še enkrat ponuditi gnilo jabolko v novi preobleki. Brezpomočna kultura in božanska umetnost krvavita v krempljih kapitala – nevede ustvarjata videz empatije in bolj človeški obraz smrdečemu sistemu. Modus operandi tega sveta je zasnovan na največji pravljici vseh časov – zgodbi o denarju. Da bi presegli koncept pohlepa, kapitala in zaslužkov, bo treba izplavati iz lepljive greznice. Prvi veslaj v pravi smeri bo nepogojeno zavedanje o tem, kje smo. Zavedanje o denarju, štetju in procentih.«

Vladan Srdić (Studio360)

(Po)meriti se

»Tokrat osvetljujemo problematiko (nezdrave) konkurečnosti, ki v prenesenem pomenu vse (pre)večkrat pomeni predvsem merjenje določenega organa. Tovrstno početje v svojem simboličnem pomenu ni vezano zgolj na moško populacijo, čeprav se ga prav ta še vedno najpogosteje poslužuje, namesto da bi (zdrava) konkurenčnost spodbujala ceno/učinkovitost (»price/performance«) storitev ali izdelkov za dobrobit potrošnika ali družbe. Tako s precej namigujočim Proglasom pozovemo, naj se vsa takšna podjetja ali poslovneži končno pomerijo znotraj svojega dojemanja konkurenčnosti. Morda velja izpostaviti, da smo konkurenčnost obravnavali tudi širše, zato bi lahko kakšno vzporednico potegnili tudi s političnim peskovnikom, kjer je tovrstno merjenje del vsakdanjika.«

Yin+Young

Kako odrasti

»Odrast (degrowth) pomeni ekološko trajnostno in socialno pravično družbo (in gospodarstvo). Zahteva zagotavljanje dobrega počutja vseh ter spoštovanje ekoloških zmožnosti in meja. Vemo, da neskončna rast ni mogoča na končnem planetu. Cilj odrasti je torej socialno ekološka preobrazba, ki omogoča dobro življenje vsem prebivalcem planeta, tudi ekosistemom. Odrast združuje utopije, znanstvene ugotovitve, predloge in praktične projekte, ki prikazujejo, kako bi lahko bila videti nova družba, kako bi lahko delovala in kako jo lahko dosežemo. Odrast je odgovor konkurenčnosti v strogo kapitalističnem smislu in opozarja, da obstaja za človeštvo primernejša in vzdržna razvojna pot. K odrasti nas spodbuja skromna čebela. Ni še prepozno?!«

Imago Urbee

Odtujenost in distanca kot nova osnova za življenje

»Kot prispodoba koronskega časa, ki izžema vsakega posameznika do izgorelosti, za nameček pa motiv opozarja na razliko od predkoronskega časa, kjer je veljala tesna povezanost in mreženje, kot zdrava osnova za življenje, zdaj pa je odtujenost in distanca boljši recept.«

SOZD

Ceneni ali cenjeni zaposleni?

»Konkurenčnost je postala glavna mantra sodobnega sveta. Potrošniki stremimo za popusti, akcijami in cenovno ugodnimi izdelki ter storitvami, tisti, ki storitve in blago ponujajo, pa za dobički. Pri tem eni in drugi neradi priznamo, da je resnična cena take konkurenčnosti visoka in jo plačujemo vsi. Kaže se v cenenih izdelkih, slabši kakovosti hrane, izgorelih, slabo plačanih zaposlenih in še bi lahko naštevali. Zakaj ne bi cenenega zamenjali s cenjenim in prispevali k sistemu, ki bo pravičnejši do vseh v verigi? V duhu tega smo pripravili oglas, ki se poigrava s primerjavo pridevnikov cenjen in cenen. Gre za blizuzvočnici, pri katerih ena sama črka naredi veliko pomensko razliko, ki nam daje misliti. Želimo cenene ali cenjene, kakovostne izdelke? Cenene ali cenjene zaposlene?«

Strobl)Advertising Group