Kaj trboveljsko čudo pomeni za promocijo Slovenije?

Slovenska športna plezalca Janja Garnbret in Domen Škofic sta oktobra lani v Trbovljah preplezala najdaljšo umetno plezalno smer na svetu. Dimnik trboveljske termoelektrarne s 360 metri velja za najvišjo zgradbo v Sloveniji in najvišji dimnik v Evropi. Ozadje projekta, vključno s plezanjem, si lahko ogledate v Red Bullovem dokumentarcu Neverending story. Gre za osupljiv plezalski podvig – plezalca sta steno preplezala »v kosu«, kar je trajalo 11 ur (Garnbretova je ob tem poudarila, da ni šla niti enkrat na stranišče). Glede na dejstvo, da Red Bull, znan po »odštekanih« športnih dokumentarcih in posnetkih, v Sloveniji ne gostuje vsak dan, nas je zanimal njegov širši potencial. Torej tisti, ki sega dlje od ekstremnega plezanja (Slovenska turistična organizacija ga je v zapisu na blogu izpostavila kot pomemben »produkt«) in energijske pijače. Kakšne nove možnosti odkriva za Slovenijo, ki so jo zaradi omejenih potovanj v tujino preplavili domači rekreativni plezalci?

Epidemija omogočila promocijo drugih vrst turizma

Projekt je po mnenju Andreja Pompeta pomemben z več vidikov, tako športnega, arhitekturnega,  okoljevarstvenega in nedvomno tudi turističnega. »Seveda je osnovni vidik promocija znamke Red Bull, vendar pa se s tem promovira tudi Slovenijo kot deželo, ki ima poleg naravnih lepot, kulturne dediščine in izbrane gastronomije tudi posebnosti svetovnega merila, ki so vredne največjih človekovih izzivov – premagovanje verjetnega in razumljivega. Posebno težo daje projekt tudi značaju Slovenca kot človeka, ki zmore neverjetne stvari,« pojasnjuje. Promocija Slovenije je s tem pristopom po njegovem opažanju dobila tudi možnost nove dimenzije promocije in morda namig, da bi se promocijo izplačalo pripravljati z roko v roki z veliki svetovnimi znamkami. Verjame, da je čas epidemije omogočil, da lahko razmisleki o vsebini promocije segajo tudi dlje od klasičnih področij promocije turizma. Za Pompeta trboveljski dimnik sicer ni eno od svetovnih čudes, ni pa daleč od njih.

»Povezovanje vrhunskega športa in svetovne edinstvenosti sta v času epidemije, ko so ljudje še bolj dojemljivi za šport in ko lahko svojo radovednost bolj ali manj zadovoljijo le po spletu, toliko bolj prikladna za animiranje nekdanjih in bodočih turistov, ki hrepenijo po raziskovanju dežel, kot je Slovenija. Vedno je veljalo, da posebnosti privlačijo in trboveljski dimnik je ena od takšnih. Tako kot človek osupne, ko stoji pod v nebo segajočimi zgradbami v Dubaju ali Kuala Lumpurju, tako je posebno doživetje stati pod danes okolju prijaznem ostanku preteklosti in ob tem zajemati sapo.« Da je po ogledu fotografij ali filma o podvigu Garnbretove in Škofica ta želja še bolj izražena, po besedah Pompeta ni dvoma. Turisti, ki hrepenijo po nečem drugačnem in tega je po njegovem opažanju v Sloveniji še veliko, bodo trboveljsko čudo zagotovo opazili.

Bo destinacija znala iztržiti in še oplemenititi doživetje?

»Postavlja pa se vprašanje oziroma nastaja izziv, ali bodo na destinaciji poskrbeli, da lahko iz tega tudi kaj iztržijo in s čim lahko oplemenitijo doživetje 'biti pod dimnikom' ter kaj bodo ponudili turistom, da doživetja ne  bodo pozabili.« Ta primer je po njegovem mnenju pred STO postavil obliko promocije, ki po svoji izvirnosti omogoča večjo opaznost, več deljenj, komentarjev in všečkov in omogoča segmentirano privabljanje individualnih gostov, ki jih krasi značaj avanturista in raziskovalca. »Predstavlja tudi izziv, kako iz takšnih oblik promocije iztržiti več, kako se začeti povezovati z  neturističnim gospodarstvom, športom, kulturo, znanostjo, industrijo, zdravstvom in še čem, vse s ciljem z manj vloženimi sredstvi doseči večje učinke,« sklene sogovornik.