Kako bo Applova nadgradnja iOS-a pretresla »aplikonomijo«?

Slediti ali ne slediti, to je zdaj vprašanje

Mesece po Applovi napovedi glede varovanja zasebnosti na svojih pametnih telefonih so uporabniki kljub protestom Applovih tekmecev le dočakali nadgradnjo iOS 14.5. Ko uporabniki aplikacijo odprejo prvič po nadgradnji, jih bo ta vprašala, če dovoljujejo sledenje (» Allow (ime aplikacije, na primer Facebook) to track your activity across other companies’ apps and websites?«). Na voljo sta dva možna odgovora – dovolite sledenje (Allow) ali ne (»Ask app not to track). Do zdaj so lahko aplikacije beležile vaše podatke in jih delile s ponudniki (tretjeosebnih podatkov). Med njimi so podatki o lokaciji, katere aplikacije uporabljate, kdaj ste se prijavili v aplikacijo, šifrirano različico vašega elektronskega naslova, telefonsko številko in identifikator za oglaševalce (IDFA), ki za »oddajanje« osebnih podatkov uporablja naključni ID naprave.

Po pisanju Financial Timesa vsak dan sledijo »na stotine bilijonom uporabniških dejanj« in se pri tem sklicujejo na novinarja The Washington Posta, ki je ugotovil, da je bil njegov telefon v enem tednu podrvržen 5400 »sledenjem«. In kaj je z marketinškega vidika v tem pogledu še posebej relevantno? Ko brskate po spletu in uporabljate aplikacije, puščate sledi, vključno s kopijo IDFA. Oglaševalci na podlagi teh podatkov ustvarijo profil vašega vedenja, kar je seveda podlaga za oglaševanje.

Kaj se torej zgodi, ko ne dovolite sledenja?

Aplikacija bo (za vedno) izgubila kodo IDFA, Apple pa ob tem pričakuje, da aplikacije ne bodo zbirale drugih podatkov, vključno s telefonskimi številkami in elektronsko pošto. To ne pomeni, da boste izpostavljeni manj oglasom, bodo pa manj personalizirani. Skratka, velik udarec za brezplačne aplikacije, ki so se zanašale na obstoječi (oglaševalski) model. Vrednost panoge digitalnega oglaševanja ocenjujejo na okrog 290 milijard evrov in številni razvijalci aplikacij so seveda besni.

Slab(š)e novice za Facebook, Twitter, Snap in TikTok

Še posebej so glasni pri Facebooku, ki je po pisanju časopisa The New York Times pri protestiranju »odvrgel rokavice«. Tudi s tiskanimi oglasi (!) je opozarjal, da bo Applov »poseg« velika škoda za manjša podjetja, ki tako ne bodo mogla doseči potencialnih strank. Apple so obtožili tudi, da »izkorišča prevladujoč položaj na trgu in daje prednost lastnemu zbiranju podatkov, istočasno pa tekmecem onemogoča zbiranje taistih podatkov«. »Trdijo, da gre za zasebnost. V resnici gre za dobiček,« so zapisali pri Facebooku. Spremembe naj bi »zadele« tudi Twitter, Snap (matično podjetje Snapchata), in TikTok. Mark Zuckerberg je tako podjetja že pozval, naj manj vlagajo v oglaševanje in več v neposredno prodajo.

Malo ali nič sprememb za Google

Google naj po pisanju FT-ja ne bi spraševal uporabnikov, če dovolijo zbiranje podatkov, saj naj bi opustil uporabo IDFA. Po eni strani gre za izgubo dostopa do podatkov drugih aplikacij, po drugi strani pa jih dobijo ogromno iz svojih aplikacij, kot so Google Maps, Search, Chrome in YouTube.

Odprta vrata za druge vire prihodkov

Apple je že pred časom zasebnost označil kot eno od ključnih prodajnih adutov iPhona in utrjevanja premijske pozicije na trgu. Si pa lahko obeta tudi večje prihodke od provizij ponudnikom aplikacij, ki se bodo namesto prodaje oglasov za prihodke morale nanašati na zaračunavanje naročnine uporabnikom. Poleg tega ne zmanjka tudi govoric, da naj bi se Apple nagibal k vstopu v personalizirano oglaševanje.

Vir: Financial Times