Kako bo Slovenija iztržila naziv evropske gastronomske regije?

Slovenija je prva, ki si je naziv prislužila kot cela država in ne le kot regija. Pandemija koronavirusa in z njo povezani varnostni ukrepi so omejili oziroma ohromili številne dejavnosti, ki bi lahko (več) prispevale k promociji naše dežele. Kar pa seveda ne spremeni dejstva, da je bila Slovenija že prepoznana kot vrhunska gastronomska destinacija. To ima lahko širši vpliv na turizem in obratno. Med drugim smo ugotavljali, da so lahko v gastronomiji čaščene Michelinove zvezdice (lani je pet slovenskih restavracij prejelo skupaj šest zvezdic) močno marketinško orodje. Preverili smo, kakšno prihodnost in še bolj priložnost v prestižnem poimenovanju vidijo v gostilni Pri Lojzetu in Kleti Brda.

Naziv bo pomagal pri revitalizaciji

V gostilni Pri Lojzetu (dvorec Zemono) nameravajo naziv izkoristiti podobno kot doslej, z gradnjo mednarodne podobe Slovenije kot zanimive in nekoliko drugačne turistične destinacije. Kot je za MM povedal z Michelinovo zvezdico nagrajeni chef Tomaž Kavčič, je gastronomija le del širše turistične zgodbe. »Pri dozdajšnjih tovrstnih aktivnostih je turizem pripeljal nove goste tudi gostilnam in restavracijam. Ob izpostavljanju Slovenije kot gastronomske regije pa bo zadeva potekala v drugi smeri. Glede na to, da bomo morali po krizi zaradi epidemije koronavirusa veliko vlagati v revitalizacijo gostinske ponudbe višje ravni, ki je ena od najbolj prizadetih zaradi ukrepov preprečevanja širjenja koronavirusa, bo seveda naziv Slovenija ‒ Evropska gastronomska regija 2021 še kako dobrodošel,« pojasnjuje Kavčič. Uveljavitev oziroma potrditev Slovenije kot stičišča gastronomske različnosti in lokalnih okusov bo zanj nedvomno pripomogla k hitrejšemu okrevanju po dolgotrajnem zaprtju. »Vendar moramo gostinci kljub težkim izzivom ohranjati vrhunsko poslovno formo, sicer bomo od pomembnega naziva iztržili manj, kot bi lahko,« pojasnjuje Kavčič. Poudarja, da je zato treba gostinsko dejavnost čimprej odpreti v celotnem obsegu in ji pomagati, da ponovno pridobi na moči in veljavi, ki ju je imela pred epidemijo. »Žal se gostinstva s sodelavci nisem mogel lotiti na način, kot so si ob zaprtju pomagali nekateri kolegi v večjih krajih. Naše zaprtje je bilo popolno. Vendar sem kljub temu v času zaprtja zelo aktiven. Ustvaril oziroma razširil sem ponudbo izdelkov Zemono +, ki bo tako našim gostom kot tistim, ki to doslej še niso bili, mojo kulinarično filozofijo in pristop k gastronomiji pripeljala v njihove domove. Oziroma omogočila, da bo vrednostna veriga gastronomije, ki jo na osnovi več kot stoletne tradicije udejanjam v Gostilni pri Lojzetu, dvorec Zemono, postala splošno dostopna,« je povedal.

Vino in kulinarika gresta vedno z roko v roki

Da bi izkoristili naziv gastronomske regije, se v Kleti Brda že povezujejo z državnimi institucijami, kot sta ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V pogovorih z njimi si po besedah Neje Škrinjar, predstavnice za odnose z javnostmi v Kleti Brda, prizadevajo, da bi upoštevali tudi interese vinarstva. »Verjamemo, da je to odlična priložnost, da našo regijo, klet in končno tudi vina, s katerimi že dolgo let nastopamo tudi na tujih trgih, predstavimo čim širšemu krogu ljudi v tujini. Vino in kulinarika gresta vedno z roko v roki, zato v Brdih govorimo o enogastronomskem turizmu, ki bi lahko dobil ob predsedovanju dodaten zagon,« pojasnjuje Škrinjarjeva. Ob tem dodaja, da so v Kleti Brda tudi že dolgo usmerjeni v izvoz, kamor v zadnjih letih izvozijo polovico stekleničenega vina. »Slovenija kot vinska dežela v tujini še vedno ni dovolj prepoznavna in na tem področju je zagotovo letos priložnost za korak naprej. Priložnost pa vidimo tudi v širšem komuniciranju naše trajnostne naravnanosti in pridelave, ki smo jo v letu 2020 kodificirali in jo zdaj na naših vinih označujemo z znakom čebelice, saj verjamemo, da je skrb za naravo, soljudi in širšo skupnost ključna za trajnostni razvoj Brd in celotne Slovenije.« Trajnostno pridelavo vidijo kot konkurenčno prednost, ko se v tujini postavljajo ob bok velikim pridelovalcem, kjer ročna trgatev in družinska tradicija, ki je pri nas morda samoumevna, ni mogoča. »Naša zgodba 370 briških vinogradniških družin, ki skupaj in na trajnosten način tkejo uspešno zgodbo Kleti Brda, je v tujini zelo lepo sprejeta, saj nas razlikuje od multinacionalk in daje našim vinom pristnost in svojstveno identiteto,« je povedala Škrinjarjeva.    

Glavna aduta inovativnost in odzivnost

Prilaganje trenutnim razmeram, ko so gostilne zaprte, je za Klet Brda sicer velik izziv. Izpad na tem področju skušajo nadoknaditi v trgovini z več marketinškimi in prodajnimi aktivnostmi. »Tu gre predvsem za več prodajnih akcij, nagradnih iger in drugih marketinških aktivnosti ter pogostejše izpostavitve na prodajnem mestu. Hkrati pa del izpada uspešno nadomeščamo tudi s spletno prodajo. Naša spletna trgovina, ki smo jo vzpostavili že pred nekaj leti, je letos doživela svoj razcvet, delno zaradi situacije delno pa tudi zaradi uspešnih prodajnih akcij in inovativnih prijemov, kot so spletne degustacije, ki smo jih že spomladi med prvimi začeli izvajati tako za slovenske kot tuje kupce.« Kot aduta Škrinjarjeva izpostavlja inovativnost in hitro odzivnost. Kljub pandemiji so lani v ZDA uspešno predstavili nove izdelke. »Med njimi naj posebej izpostavimo sivi pinot v pločevinki, letos se mu bo pridružil tudi Fritzz v pločevinki, aperitiv na osnovi penine z aromo bezga in limete. Tudi na drugih trgih, ki niso tako zaprti, smo šli v nove zgodbe, v Belgiji smo za Spar oblikovali novo linijo, podobno tudi v Italiji za distributerja v Rimu. Vse to omogoča, da smo kljub kriznih razmerah tako doma kot tudi v tujini še vedno relativno uspešni,« sklene Škrinjarjeva.