Kako do višje plače v letu 2026?

Pri MM-u vam pomagamo z izsledki ankete, ki smo jo izvedli med bralci iz oglaševalskih agencij. Upamo, da vam bo pomagala pri pogajanjih z vašimi šefi.

Najprej poglejmo plače.

Povprečne neto mesečne plače so solidne: 51,3 odstotka udeležencev v anketi zasluži 1.000–2.000 €, 26,3 odstotka 2.000–3.000 € in 16,4 odstotka več kot 3.000 €. Le 5,9 odstotka zasluži manj kot 1.000 €.

Glede na visoko izobrazbo in delovni čas so plače pričakovane, čeprav večina pade v srednji razred. Višje plače verjetno pripadajo starejšim ali bolj izkušenim udeležencem v anketi.

Starostna struktura udeležencev v anketi

Anketa razkriva, da je večina sodelujočih v produktivni delovni dobi. Največji delež pripada starostni skupini 25–34 let (39,5 odstotka), sledijo ji 35–44 let (33,6 odstotka). Skupaj je torej kar 73,1 anketirancev v starostni skupini od 25 do 44 let, kar nakazuje na mlado in dinamično populacijo. Mlajši od 24 let predstavljajo le 7,2 odstotka, starejši od 55 let pa manj kot 4 odstotke. Noben sodelujoči ni starejši od 65 let.

Ta razporeditev kaže na generacijo milenijcev in zgodnjo generacijo Z, ki so verjetno v fazi kariernega vzpona. To bi lahko vplivalo na njihove poklicne navade, kot sta daljši delovni čas in osredotočenost na izobraževanje.

Stopnja izobrazbe

Udeleženci v anketi so izrazito visoko izobraženi. Kar 44,1 odstotka jih ima končano visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo (1. bolonjska stopnja), 34,9 odstotka pa magisterij (2. bolonjska stopnja). Skupaj torej več kot 79 odstotkov udeležencev dosega vsaj univerzitetno raven. Le 5,9 odstotka jih ima srednjo poklicno šolo, nihče pa le osnovne šole. Doktorat jih ima le 0,7 odstotka.

Visoka izobrazba nakazuje na poklice, ki zahtevajo specializirano znanje, kot so trženje, komunikacije ali novinarstvo. To bi lahko pojasnilo tudi višje plače in daljši delovni čas, saj so takšni profili pogosto v zahtevnih okoljih.

Študijska smer

Med navedenimi smermi prevladuje »drugo« (60,7 odstotka), kar kaže na raznolikost ozadij. Od specifičnih smeri je najpogostejša komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi (FDV) z 22,7 odstotka, sledita trženje (EF) s 13,3 odstotka in novinarstvo (FDV) s 3,3 odstotka. Skupaj torej okoli 39,3 odstotka udeležencev v anketi prihaja iz komunikacijskih ali tržnih področij.

Delovni čas

Udeleženci v anketi delajo intenzivno: kar 55,9 odstotka jih dela 41–50 ur na teden, 30,9 odstotka pa 31–40 ur. Skupaj jih torej več kot 86 odstotkov dela vsaj 31 ur, kar presega standardni 40-urni teden. Le 4,6 odstotka jih dela manj kot 30 ur, medtem ko 8,5 odstotka vprašanih dela več kot 50 ur.

Ti podatki nakazujejo na visoko obremenjenost, ki je v kreativnih in komunikacijskih poklicih pogosta.

Celostna analiza vseh 152 udeležencev v anketi

V anketi, ki je zajela 152 udeležencev, smo zbrali podatke o starostni strukturi, izobrazbi, študijski usmeritvi, delovnem času in plačah. Podatki kažejo na relativno mlado, visoko izobraženo skupino z intenzivnim delovnim ritmom in solidnimi dohodki.

1. Starostna struktura (152 oseb)

→ Skoraj ¾ udeležencev v anketi je starih 25–44 let → tipičen profil mlajšega do srednjega menedžmenta in specialistov v marketingu oziroma komunikacijah.

2. Izobrazba

→ Skupaj 79 odstotkov udeležencev v anketi ima vsaj univerzitetno izobrazbo → ena najvišje izobraženih poklicnih skupin v Sloveniji.

3. Delovni čas na teden

→ 63,4 odstotka udeležencev v anketi dela več kot 40 ur na teden → izrazita kultura preobremenjenosti.

4. Neto mesečna plača

→ Mediana je v razredu 1.000–2.000 € neto.

5. Ključni križni podatki in zanimivosti

Kdo zasluži 3.000 €+ neto? (25 oseb)

• 10 × trženje/marketing (EF)
• 5 × finance ali ekonomija
• 3 × komunikologija FDV (vsi starejši od 40 let ali z dolgoletnimi izkušnjami)
• 2 × doktorat ali višji management
• Ostalo: strojništvo, mednarodni odnosi, lesarstvo (s. p.), novinarstvo (vodilni položaj)

Kdo zasluži manj kot 1.000 € neto kljub visoki izobrazbi? (9 oseb)

• 4 × magisterij (med njimi mikrobiologija, marketing, komunikologija)
• 3 × 1. bolonjska stopnja (vsi komunikologija/novinarstvo FDV)
• 1 × gimnazija + 60+ ur dela
• Večinoma freelancing, s. p. ali nevladni/kulturni sektor.

Najbolj ekstremni primeri

Plača glede na študijsko smer (povprečni razred)

Zaključne ugotovitve

V marketingu oziroma komunikacijah v Sloveniji je izobrazba nujna, a ne zadostna za visoko plačo.

Odločilni dejavniki za plačo nad 2.500–3.000 € neto so:

• • področje dela (finance > trženje v korporacijah > agencije > kultura/NVO)
  • status zaposlitve (redna pogodba v večjem podjetju ali vodstveni položaj >> s. p./freelance)
  • starost/izkušnje (45+ let skoraj vedno nad 2.000 €)
     

Komunikologi in tržniki z FDV predstavljajo skoraj tretjino vzorca, a le redki prebijejo 3.000 € neto.

Ljudje s tehničnim ali finančnim ozadjem, ki delajo v marketingu oziroma digitalu, zelo pogosto zaslužijo bistveno več kot »klasični« komunikologi.

Preobremenjenost je ogromna – 63,4 odstotka udeležencev v anketi dela več kot 40 ur na teden, mnogi tudi več kot 50 ur, a to se v plači odraža le pri določenih podskupinah.