Kako komunicirati trajnostne aktivnosti podjetja?

Konferenco o odgovornosti medijev na področju umetne inteligence in trajnosti je v sveže odprtih prostorih v Ljubljani – po novem so v Delovi stavbi – organiziralo podjetje Outbrain, ki je pred leti prevzelo zelo uspešen slovenski start-up Zemanta. Na govorniškem odru se je zvrstilo mnogo domačih in tujih strokovnjakov, med drugim dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, dr. Gašper Pavli, kreativni direktor v agenciji za športni marketing in sponzorstva SportMediaFocus, Katja Fašink, vodja korporativnega komuniciranja v skupini ELES, Meta Pavlin Avdić, strateška direktorica v agenciji prvi.prvi., Nataša Smirnov iz IAB Slovenia, izvršni direktor Outbraina David Kostman in drugi. Govorili so o novih trendih na področju medijev, tehnologije in trajnosti ter nanizali nasvete, kako zavarovati ljudi in naravo pred nespametnimi praksami.

Se bojite umetne inteligence? Največja grožnja so podnebne spremembe!

Podnebne spremembe so največji izziv, s katerim se soočamo. Manca Jurca iz podjetja Climate Partner je na predavanju »Komuniciranje za podnebne spremembe« na grafu prikazala, da imamo v resnici le še sedem let do dosega limita globalnega segrevanja. »Pariški sporazum in Kjotski protokol sicer obstajata tudi v praksi, ne le na papirju, ampak v izogib katastrofi moramo delati veliko več, kot se zavedamo,« je dejala in postregla s konkretnimi podatki: »Leta 2100 bo na svetu živela le še ena milijarda ljudi, če bomo nadaljevali tako. Največ emisij pa žal proizvajamo prav Evropejci. Tu ne govorimo o industriji, temveč o ljudeh. Bogati ljudje proizvajajo največ ogljikovega dioksida, torej ... mi, Evropejci,« je poudarila.

Kot navdih in sprožilec tekmovalnosti

Obstaja veliko aktivnosti za podjetja in medije, ki pomagajo pri gradnji boljšega jutri. Kot primer internih »zelenih« aktivnosti je Manca jurca navedla meritev odtisa prehranskih odpadkov in embalaž v podjetju, cilj zmanjševanja škodljivosti prodajnih izdelkov (tudi storitev), manj papirologije in več digitalizacije, manj potovanj z letali, rabo varčne žarnice, menjavo ponudnika elektrike, postavitev odpadne infrastrukture, odločitev za zeleni catering, nakup službenih avtomobilov, ki so električni, in podobno. Poleg tega pa lahko podjetja tudi financira trajnostne akcije in raziskave. »Najbolj pomembno pa je, da podjetja to komunicirajo. Zato, da jim bodo ta sporočilo kot gorivo za nadaljnje trajnostne prakse in zato, da postanejo navdih in konkurent drugim podjetjem,« pove Jurca. »Preden pa se lotite teh aktivnosti, si zadajte dosegljive cilje, drugače bo to le črka na papirju.«

Predavateljica je za konec podala primerne kanale komunikacije tovrstnih praks: »Vsi kanali so primerni, le način komunicanja naj bo prilagojen. Vsaka platforma ima namreč drugačne značilnosti in ciljno občinstvo; komunicirajte aktivnosti na spletni strani, v medijih, na družbenih omrežjih, ustvarjajte aktivacije, dogodke ... Bodite vidni, bodite sprememba v svetu, drugi bodo sledili,« je za konec izzvala medije in podjetja.