Kdo se (še) boji omrežja 5G?

Še pred izbruhom pandemije koronavirusa je bil velik del teorij zarot osredotočen na peto generacijo omrežne tehnologije oziroma 5G. K bojkotu so pozivali šarlatani, izsiljevalci, vplivneži ali preprosto tisti, ki jim niso jasni niti najosnovnejši pojmi. Tudi pri nas. Ni sicer prišlo do, na primer, požigov baznih postaj kot v Veliki Britaniji (povod so bile lažne novice, da tehnologija 5G povzroča širjenje koronavirusa), ampak ste tudi na slovenskih portalih lahko prebrali marsikateri sočen zapis. Na portalu Siol.net so, na primer, marca letos poročali o pismu stanovalca enega od blokov v ljubljanskem Štepanjskem naselju, v katerem sosede prosi, naj ugasnejo internetne usmerjevalnike, ki so povezani z omrežjem 5G, oziroma naj spremenijo tip signala. Ob tem jih opozarja, da je 5G »izredno škodljiv«. (Pravi) znanstveniki so pomisleke o preveliki nevarnosti od začetka vztrajno zavračali. Zavrnili so tudi dejstvo, da naj bi bilo sevanje baznih postaj nevarno za človeško zdravje. Ob vsem »hrupu« okrog implementacije pa so številni spregledali (namerno ali nenamerno) njegove prednosti za gospodarstvo in njegovo digitalizacijo. Pri predstavnikih treh slovenskih operaterjev – Telekomu Slovenije, A1 Slovenija in Telemachu – smo se pozanimali tudi o praktičnih implikacijah za zaposlene, ki delajo od doma. Slednje bo, kar je vedno bolj očitno, še hitreje in predvsem učinkovito postal del vsakdanjika.

Internet čutov ali ko tehnološki razvoj dobi krila

Družba Ericsson je v povezavi s tehnologijo 5G izvedla dve raziskavi. Prva raziskava, v kateri je sodelovalo 133 milijonov zaposlenih iz 16-ih držav, se nanaša na delo od doma, ki ni več le začasna rešitev. Poudarjajo, da se podjetja ne vračajo v normalnost, ki smo jo poznali pred pandemijo, ampak vse intenzivneje iščejo boljše načine, kako zaposlenim zagotoviti polno izkušnjo dela na daljavo. Kot ugotavljajo, je tehnološki razvoj s tega vidika »dobil krila« in dosegel hitrost in razsežnosti, ki si jih še pred letom dni nismo znali predstavljati. Tako naj bi sodeč po ugotovitvah prihodnost delovnih mest, kjer bodo čuti, kot so tip, okus in vonj, ob boku vidu in sluhu, postali del naše pričakovane digitalne izkušnje. Nekaj zanimivosti iz raziskave: polovica sodelujočih si želi digitalne delovne postaje, ki bi omogočala čutov polno izkušnjo za delo na daljavo, ki ga lahko opravljamo kjer koli. 77 odstotkov jih meni, da bo internet čutov v poslovnem svetu omogočil tudi razvoj bolj trajnostno usmerjenih poslovnih modelov. Internet čutov bi lahko uporabljali tudi strokovnjaki za prodajo in marketing, pri čemer je 59 odstotkov sodelujočih prepričanih v prostorsko uporabo videa, 50 odstotkov pa jih dodatno meni, da bo uporaba temperaturnih zaznav omogočila bolj poglobljeno izkušnjo za potrošnike do leta 2030. 73 odstotkov sodelujočih iz vrst menedžerjev meni, da bodo hrano, ki jo sicer strežejo v restavracijah znotraj podjetij, digitalno obogatili tudi na ravni okusov, in to do leta 2030. In še veliki finale: 66 odstotkov sodelujočih meni, da jim bo tehnologija do leta 2030 omogočila zaznati, ali je sodelavec žalosten, to možnost zaznave občutja pa bodo imeli tudi delodajalci sami. »5G bo s svojimi značilnostmi omogočil oblikovanje platforme, ki bo pospešila razvoj virtualne resničnosti in obogatene resničnosti, in to ne zgolj za končne uporabnike, temveč tudi za uporabo znotraj podjetij. Podjetja bodo rešitve na podlagi umetne inteligence lahko hitreje implementirala znotraj svojih poslovnih procesov, to pa se bo izrazilo v popolni digitalizaciji podjetij,« je povedal Aleksandar Todorovski, direktor Ericsson Slovenija.

Obogatena resničnost, storitve in prihodki

Glavna ugotovitev druge raziskave z naslovom »Izkoristek potrošniškega potenciala 5G« pa je, da naj bi potrošniški trg v okviru 5G do leta 2030 na globalni ravni dosegel vrednost več kot 26 bilijonov evrov.  Prihodke ponudnikov telekomunikacijskih storitev ocenjujejo na 3,1 bilijona evrov, kar ne izključuje možnosti, da bi bili ti lahko še višji ob pojavu novih priložnosti za razvoj digitalnih storitev. Ponudniki telekomunikacijskih storitev bi lahko po ugotovitvah raziskave do leta 2030 ustvarili več kot 110 milijard evrov zgolj s prihodki od digitalnih storitev, in sicer s proaktivnim vlaganjem v razvoj in trženje projektov 5G. Okoli 40 odstotkov napovedanih prihodkov bi nastalo zahvaljujoč potrošniški porabi za obogatene videovsebine in obogateno resničnost, virtualno resničnost in igre v oblaku, ki jih bodo omogočala omrežja 5G. Obogatena resničnost naj bi do leta 2030 sama spodbudila več kot polovico potrošnje za tako imenovane potopitvene medije (ang. immersive media, ki temeljijo na obogateni in virtualni resničnosti), in sicer z igrami in nadaljnjo širitvijo na področja, kot so spletno nakupovanje, izobraževanje in različna udejstvovanja. Poročilo dodatno izpostavlja vpliv pandemije covida-19 na pripravljenost potrošnikov, da plačajo naročnino za dostop do omrežja 5G. Na začetku leta 2019 je bil povprečen potrošnik pripravljen plačati 20 odstotkov višjo naročnino za 5G. Danes se je ta odstotek znižal na 10 odstotkov pri povprečnih potrošnikih, vsak tretji zgodnji uporabnik tehnologije 5G pa je še vedno pripravljen plačati 20 odstotkov višjo naročnino. V Ericssonu poudarjajo še, da bi glede na poročilo te visoke stopnje pri zgodnjih uporabnikih tehnologije 5G lahko celo pomagale pri gospodarskem okrevanju v prihodnje.

Telekom Slovenije bo do konca leta pokril 33 odstotkov prebivalstva

Po tem, ko so konec julija letos v obstoječem frekvenčnem spektru 2600 MHz vzpostavili nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G), je Telekom Slovenije uporabo 5G-tehnologije 5. oktobra 2020 omogočil tudi uporabnikom. Trenutno s 5G-omrežjem pokrivajo več kot 30 odstotkov prebivalstva. Kot je za MM povedal Matjaž Beričič, član uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo, nanj uporabniki prehajajo postopoma, odzivi pa so zelo pozitivni. »Načrtujemo, da bomo do konca leta s 5G pokrili 33 odstotkov prebivalstva, kar je rezultat premišljenega, postopnega in predvsem pravočasnega investiranja v razvoj novih tehnologij,« pravi. Uporabnikom za najboljšo izkušnjo 5G priporočajo paket Naj 5G, ki poleg neomejenih klicev in sporočil v Sloveniji in državah EU-tarife vključuje 300 GB prenosa podatkov, od tega 13.903 MB v državah EU-tarife, super hiter internet s hitrostmi 450/100 Mbit/s ter storitvi VoLTE (Voice-Over-LTE; klic preko LTE) in VoWiFi (Voice-Over-WiFi; klic preko WiFi). 5G si lahko uporabniki vklopijo tudi na drugih mobilnih naročniških paketih, in sicer tako, da pošljejo SMS s ključno besedo 5G na 1918. V promocijskem obdobju do konca letošnjega leta je uporaba 5G brezplačna; od 1. januarja 2021 bo mesečna naročnina 3 evre v paketih NekiNeki oziroma 6 evrov v vseh ostalih mobilnih paketih. Za zdaj lahko uporabniki 5G uporabljajo na modelih 5G mobitelov Samsung, Huawei, Apple in LG, in sicer so to Samsung Galaxy S20 5G, Samsung Galaxy S20+ 5G, Samsung Galaxy S20 Ultra, Samsung Galaxy S20 FE 5G, Samsung Galaxy Z Fold2 5G, Samsung Galaxy Note20 5G, Samsung Galaxy Note20 Ultra 5G in na tablici Samsung Galaxy Tab S7+ 5G, Huawei P40 Pro in Huawei Mate Xs, vsi iPhoni serije 12 (iPhone 12, iPhone 12 Pro, iPhone 12 mini, iPhone 12 Pro Max) in LG Wing 5G.

»5G odgovarja potrebam sodobne družbe, za katero je na eni strani značilna hitra rast mobilnega prenosa podatkov, na drugi pa je zahteva po vedno večji in predvsem hitrejši digitalizaciji gospodarstva. V poslovnem svetu tako 5G poleg hitrosti in izjemno nizke zakasnitve prinaša tudi hkratno učinkovito povezovanje velikega števila naprav; več kot milijon,« pravi Matjaž Beričič, član uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo.

5G odgovarja potrebam sodobne družbe

Razvojni korak k 5G je za Beričiča potreben, saj se količine prometa mobilnega omrežja nenehno povečujejo, ob tem pa so prometne kapacitete obstoječih mobilnih omrežij omejene. »Tako v našem mobilnem omrežju uporabniki danes opravijo 25-krat več prenosa podatkov kot v letu 2013, ko smo komercialno uvedli četrto generacijo mobilnih omrežij. 5G se bo razvijal naslednje desetletje, tako kot se je in se še vedno razvija omrežje 4G,« je povedal Beričič. Uporabniki, ki danes v Telekomovem omrežju uporabljajo 5G, lahko že v tem razvojnem koraku dosegajo višje hitrosti prenosa podatkov kot v omrežju LTE/4G (do 450 Mbit/s v smeri do uporabnika in do 100 Mbit/s v smeri od uporabnika), po podelitvi dodatnih frekvenčnih pasov in nadaljnjem razvoju omrežja pa bodo možne gigabitne hitrosti in odzivni časi bodo še znatno krajši. Ob tem Beričič dodaja, da v primerjavi z obstoječimi mobilnimi omrežji 5G uporabnikom prinaša veliko večje hitrosti prenosa podatkov v obeh smereh (od in do uporabnika) in veliko krajši odzivni čas z izjemno nizko zakasnitvijo (latenco) nekaj milisekund. Predvsem hitrost prenosa podatkov je zanj tisto, kar uporabniki pri komunikaciji preko 5G-omrežja najprej in najbolj občutijo. »5G odgovarja potrebam sodobne družbe, za katero je na eni strani značilna hitra rast mobilnega prenosa podatkov, na drugi pa je zahteva po vedno večji in predvsem hitrejši digitalizaciji gospodarstva. V poslovnem svetu tako 5G poleg hitrosti in izjemno nizke zakasnitve prinaša tudi hkratno učinkovito povezovanje velikega števila naprav, več kot milijon, kar omogoča razvoj pametne industrije in pametnih mest, preko možnosti rezinjenja (ang. slicing, op. p.) omrežja pa tudi uvedbo številnih navideznih namenskih (»kampus«) omrežij, kar bo gospodarstvu omogočilo nadaljnjo digitalizacijo,« pojasnjuje. Zato javno mobilno omrežje 5G v Telekomu Slovenije načrtujejo v obliki tako imenovanih »kampus« omrežij, pri katerih se znotraj ene fizične infrastrukture omogoči virtualna namenska omrežja za vertikale, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo, zaščita in reševanje (javna varnost) in podobno. »5G bo omogočil fleksibilnost in optimizacijo strojev in robotov, preko senzorike bo zagotavljal še višjo raven kakovosti produktov, predvsem pa tudi personalizacijo naročil, kar je eden od temeljev industrije 4.0. V praktično vseh gospodarskih vejah bo 5G omogočil dodatne funkcionalnosti za še učinkovitejše delovanje,« je še povedal Beričič.

Telekom Slovenije je ob predstavitvi prvega komercialnega omrežja 5G v Sloveniji skupaj z agencijama Pristop in Renderspace pripravil 360-stopinjsko oglaševalsko akcijo.

A1 bo 5G začel uvajati naslednje leto

A1 Slovenija je decembra 2019 testno zagnal prvo bazno postajo s tehnologijo 5G z namenom preizkusiti zmožnosti omrežja in oceniti morebitne vplive te tehnologije na okolico tudi v lokalnem okolju, potem ko so to že storili v več drugih državah v Skupini A1 Telekom Austria. »V letu dni od postavitve prve  bazne postaje 5G smo si nabrali izkušnje o delovanju tehnologije, o tehnologiji smo seznanjali vso zainteresirano zunanjo javnost. Danes lahko v našem omrežju podpremo 5G-arhitekturo, ki v osnovi omogoča večje hitrosti prenosa podatkovne storitve za naše uporabnike. Po končani dražbi frekvenc bomo v naslednjem letu začeli z uvajanjem 5G-tehnologije v večjih slovenskih mestih,« je povedal Luka Šušteršič, vodja službe za storitve jedrnega omrežja, IT infrastrukture in televizije pri A1 Slovenija. Sočasno s postavitvijo bazne postaje so se na družbenih omrežjih »oglasili« številni dvomljivci. Na to Šušteršič odgovarja, da je tehnologija 5G evolucija četrte generacije mobilnih komunikacij. Gledano s tehnološkega vidika še vedno uporablja enake zakonitosti, ki veljajo za širjenje elektromagnetnega polja. Je pa napredovala v luči naprednejših algoritmov, MiMO in beamforming tehnologije, kar omogoča še večjo spektralno učinkovitost in prisotnost signala na mestu in času, ko je to potrebno. »Zavedamo se pomislekov glede varnosti mobilnih komunikacij. Radijski signali, ki jih uporabljajo mobilne tehnologije, so že desetletja predmet obsežnih raziskav. Te kažejo, da je izpostavljenost sevanju baznih postaj in brezžičnih tehnologij na javnih mestih, vključno s šolami in bolnišnicami, praviloma tisočkrat pod vrednostjo mednarodnih standardov,« pojasnjuje. Ob tem poudarja, da pri načrtovanju in postavljanju mobilnih omrežjih dosledno upoštevajo vse veljavne zakone in priporočila. »V Sloveniji so meje elektromagnetnega valovanja celo do desetkrat nižje od priporočil znotraj EU. Pred vključitvijo vsake bazne postaje v omrežje smo tudi dolžni izvesti merjenja elektromagnetnega valovanja,« je povedal Šušteršič.

»Zavedamo se pomislekov glede varnosti mobilnih komunikacij. Radijski signali, ki jih uporabljajo mobilne tehnologije, so že desetletja predmet obsežnih raziskav. Te kažejo, da je izpostavljenost sevanju baznih postaj in brezžičnih tehnologij na javnih mestih, vključno s šolami in bolnišnicami, praviloma tisočkrat pod vrednostjo mednarodnih standardov,« je povedal Luka Šušteršič, vodja službe za storitve jedrnega omrežja, IT infrastrukture in televizije v A1 Slovenija.

Največji potencial zasebnih omrežij je v proizvodnji

Matično podjetje A1 Slovenija – A1 Telekom Austria – je na področju tehnologije 5G sklenilo tehnološko partnerstvo z Nokio, kar naj bi na avstrijski trg prineslo najnovejšo tehnologijo omrežij v kampusu oziroma zasebnih omrežjih, uvajanje in napredne metode delovanja. A1 Slovenija kot del skupine A1 Austria po pojasnilu sogovornika sledi skupni strategiji, ki vključuje tudi skupno izvajanje večjih projektov – od priprave zahtev ter evaluacije tehničnih rešitev in komercialnega dela do izbire dobavitelja. Ob tem sogovornik poudarja, da je Nokia le eden od dobaviteljev, s katerim imajo poslovne odnose. Po njegovem mnenju potencial zasebnih omrežij sicer ni zanemarljiv. »Največji potencial se kaže predvsem v proizvodnji, še posebej v povezavi s področji optimizacije obstoječih procesov in predikativnega vzdrževanja. Proizvodnja v mnogih primerih zahteva nizke zakasnitve in visoko zanesljivost, tako imamo možnost nuditi storitve po meri naročnika, jih prilagoditi za specifične potrebe posamezne aplikacije, ločeno od preostalega omrežja.«

Od pametnih mest do medstrojne komunikacije

Največji interes za zasebna omrežja v A1 Slovenija zaznavajo v t. i. industrijskih vertikalah – proizvodnji, logistiki in tudi elektroenergetiki. V tem delu je za sogovornika ključno, da se t. i.  kritične komunikacije podkrepi s programskimi platformami, ki so prilagojene za posamezne industrije oziroma panoge, ki jih želijo podpreti s storitvami. Gre za podporo operativnim ekipam, vključenim v podporo sistemom, ki z vidika nacionalnega gospodarstva sodijo med kritične komunikacije, od uporabe digitalnih dvojčkov, umetne inteligence, strojnega učenja in navidezne resničnosti v tovarnah do avtomatsko vodenih vozil za potrebe logistike in oskrbovalnih verig. »Ključno je prepoznati potrebe posamezne industrijske vertikale, da bi lahko prispevali k rešitvam, ki imajo zanje največji potencial. Sodelovanje v obliki eksperimentalnih platform ter laboratorijskih in pilotnih projektov je ključnega pomena za oblikovanje razširljivih rešitev in modelov, ki izpolnjujejo zahteve odjemalcev v vsaki vertikalni panogi, s tem pa doseganje želenih ciljev za vse vpletene in pretvorbo naložb v nove tehnološke rešitve in posledično prihodke,« ugotavlja Šušteršič. V kontekstu storitev, ki bi lahko največ pridobile ob vsesplošni uporabi omrežja 5G, Šušteršič najprej omeni primer Azije, kjer je 5G pomenil odskočno desko za ljubitelje igralniških aplikacij, navidezno in obogateno resničnost. V nekaterih delih sveta tehnologijo s kombinacijo visokih frekvenc (26 GHz) uporabljajo kot alternativo širokopasovnemu fiksnemu dostopu. »Nova tehnologija prvič odpira vrsto možnosti uporabe v industriji – govorimo o platformi za avtomatizacijo in digitalizacijo podjetij. Nekaj primerov uporabe – pametna mesta in hiše, pametne tovarne, komunikacija M2M (ang. machine to machine ali stroj s strojem, op. p.) in avtonomna vozila.« Sogovornik opozarja tudi na zanimive primere uporabe v zdravstvu, kot so operacije na daljavo in spremljanje stanja bolnikov, in na področju javne varnosti, na primer pri gasilcih in policiji.

Tehnologija 5G bo razbremenila trenutno omrežje

Šušteršič pritrjuje dejstvu, da je delo od doma postalo nova resničnost. Zaradi dela od doma in šolanja na daljavo v omrežju A1 beležijo 40-odstotno povečanje glasovnega prometa in 30-odstotno povečanje podatkovnega prometa. Na letni ravni beležijo stalno rast podatkovnega prometa v višini 50 odstotkov. »Tehnologija 5G bo vsekakor razbremenila trenutno omrežje in omogočila dodatne kapacitete najprej v regijah, kjer že danes občutimo zasičenost. Nova tehnologija pomeni tudi priložnost za upokojitev katere od starih tehnologij, razbremenitev frekvenčnega prostora in uporabo tega za bolj napredne tehnologije. S tehnologijo in storitvami, ki jih ponujamo našim uporabnikom, omogočamo digitalizacijo vsakdana in s tem olajšamo dnevne naloge in opravila,« sklene Šušteršič.     

Teoretiki zarot vedno bodo, a šteje mnenje stroke

Februarja 2020 je na posebnem dogodku v Ljubljani Telemach prvič v Sloveniji v praksi predstavil omrežje in tehnologijo 5G. Koncert na dveh lokacijah (v BTC in središču mesta) v družbi znanih slovenskih izvajalcev in uporaba virtualne resničnosti sta le dva od elementov, s katerimi je Telemach predstavil, kot pravijo, velike hitrosti in tako rekoč nično zakasnitev. Najvišja izmerjena hitrost v središču Ljubljane je znašala 1,3 Gbps. Telemach omrežje 5G sicer preizkuša na dveh baznih postajah v Ljubljani. »Mobilno omrežje pete generacije ponuja prihodnost neskončnih zmožnosti in hitrosti, ki jih prinaša, je veliko lažje praktično predstaviti, kot pa o njih zgolj teoretično razpravljati. Zato smo se tudi februarja odločili za predstavitveni dogodek, ki je za nameček odlično sovpadal z nagrado za najboljše mobilno in fiksno omrežje po uporabniški izkušnji, ki nam ga je podelilo mednarodno priznano podjetje Umlaut,« je zadovoljen Adrian Ježina, predsednik poslovodstva v Telemachu. Tudi nanj smo se obrnili z vprašanjem, ali jim je – tudi z dogodkom – uspelo utišati dvomljivce. Poudarja, da so teoretiki zarot vedno bili in tudi vedno bodo, a najpomembnejše pri tem je, kaj pravi stroka. »In to je, da so izmerjene vrednosti moči električnega polja v najbolj neugodnem primeru na človeku dostopnih mestih več kot štirikrat nižje od strogih mejnih vrednosti, ki jih uporabljamo v Sloveniji. Mejne vrednosti v Sloveniji pa so v povprečju 10-krat strožje od mednarodnih priporočil EU. Sistem 5G deluje na vseh obstoječih frekvencah od 700 MHz do 2600 MHz in v območju mikrovalov na frekvenci okrog 3,7 GHz, kjer delujejo že druge tehnologije, kot so WiMAX, Wi-Fi, ki na primer deluje na 2,4 ali 5 GHz, ali mikrovalovne pečice, tako da ni tu prav nič novega,« pojasnjuje. Poleg tega so na prej omenjenem predstavitvenem dogodku izmerjene vrednosti dosegle le nekaj odstotkov mejnih vrednosti, ki so določene za prvo območje varstva v skladu z uredbo o elektromagnetnih sevanjih v naravnem in življenjskem okolju.

»Tehnologija 5G je prvo mobilno omrežje, ki so ga razvili tudi za gospodarstvo in ne le za posamezne fizične uporabnike,« poudarja Adrian Ježina, predsednik poslovodstva v Telemachu. (Foto: Žiga Intihar)

5G je prvo omrežje, ki so ga razvili tudi za gospodarstvo

S testnima bazama so v Telemachu zelo zadovoljni. Čakajo na dražbo frekvenc, potem pa se bodo takoj posvetili izgradnji omrežja pete generacije. »Seveda bo ta potekala v skladu z dinamiko dostopa do storitev in terminalne opreme, vendar verjamemo, da bomo tudi glede infrastrukture vedno korak pred povpraševanjem, kar pomembno vpliva na zadovoljstvo naših uporabnikov,« je povedal. V kontekstu storitev, ki bi največ pridobile s tehnologijo 5G, sogovornik poudarja, da je 5G prvo mobilno omrežje, ki so ga razvili tudi za gospodarstvo in ne le za posamezne fizične uporabnike. »Pri posameznikih se bodo prednosti kazale predvsem v višjih internetnih hitrostih, krajših oziroma ničelnih zakasnitvah, na splošno z večjimi omrežnimi zmogljivostmi, ki jih lahko uporabniki izkoristijo. S stališča industrije pa je tehnologija 5G bistveno pomembnejša, saj omogoča večjo možnost uporabe v industriji 4.0, senzoriki, avtomatizaciji procesov, na področju telemedicine, e-zdravstvu, energetiki in nadzornih sistemih, kjer je ogromno možnosti za napredek z uporabo omrežja pete generacije. Vsekakor bosta sam razvoj in dinamika vpeljave nove tehnologije vplivala na nove storitve,« je prepričan Ježina. Napoveduje, da se bodo v prihodnje začele razvijati tudi aplikacije, ki temeljijo na 5G. Potrebno pa bo nekaj časa, da število naprav, ki so pripravljene za 5G, in aplikacij na slovenskem trgu naraste na določen odstotek, da se bo to omrežje resnično izkoristilo.

5G bo odprl vrata novim idejam, tehnologijam in aplikacijam

Ježina verjame, da bo pri nekaterih oblikah dela delo od doma na nek način postalo nova realnost, saj bo verjetno velik del ljudi delo tudi po koncu krize, ki jo je povzročila koronavirusna bolezen, opravljal na daljavo. »Vedno bolj se omenja hibridni model dela, torej delno od doma in delno na delovnem mestu, kar je priložnost, da si na novo zamislimo, kako opravljamo svoje delo in kako vodimo svoja podjetja. Omrežje 5G bo v prihodnosti postalo sestavni del življenja, tako kot sta pred leti to postala 3G in 4G. Njegov razvoj bo zagotovo odprl vrata novim idejam, tehnologijam, aplikacijam, ki se bodo prilagodile novim razsežnostim in možnostim, ki jih prinaša peta generacija,« napoveduje sogovornik. Ta bo ponudila tudi razvoj novih področij, ki se jim bodo v Telemachu približevali z razvojem novih storitev, ki jih bodo ponujali v prihodnje. »Tu gre za malce podobno zgodbo, kot je tista o kokoši in jajcu. Dejstvo je, da pri razvoju posamezni elementi potiskajo eden drugega naprej. Razvoj infrastrukture spodbuja nove aplikacije, včasih pa nove aplikacije zahtevajo močnejšo infrastrukturo in tehnološki razvoj,« sklene Ježina.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, januar-februar 2020, #475-476. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.