Kibernetski napadi so največja grožnja evropskim podjetjem
Nedavna vseevropska raziskava, ki jo je opravila Evropska mreža agencij za krizno komuniciranje (CCNE), katere članica je tudi slovenska agencija Taktik, je kot največjo grožnjo, s katero se danes soočajo podjetja, prepoznala kibernetske napade.
Eva Peserl
Dreamstime
V raziskavi »CCNE Pulse Check 2025« so pozvali članice mreže, agencije za krizno komuniciranje iz 18 evropskih držav, naj opišejo vrsto in razširjenost kriz, s katerimi so se soočale njihove stranke v letih 2024 in 2025, ter orodja, ki jih uporabljajo pri vsakodnevnem svetovanju. Kar 11 od 18 agencij je kibernetske napade opredelilo kot največje tveganje za pojav kriz pri svojih strankah in jih uvrstilo pred motnje v gospodarstvu, politično nestabilnost ali carinske spore.
Kibernetske grožnje so postale nova normalnost
Frank Schroedter, generalni direktor agencije Engel & Zimmermann in pobudnik raziskave, opozarja, da so kibernetske krize postale del vsakdanjega življenja. »Škoda zaradi kibernetskih napadov ali prevar je lahko precejšnja, v skrajnih primerih lahko ti celo povzročijo plačilno nesposobnost podjetja,« je še dodal. Pravi, da bi podjetja morala biti povsem pripravljena tudi na najbolj črne scenarije – tako s tehničnega kot s komunikacijskega vidika.
Bolje je preprečevati kot gasiti (komunikacijske) požare
Kljub naraščajočemu številu groženj anketa razkriva skrb vzbujajočo realnost: skoraj 90 odstotkov strokovnjakov za krizno komuniciranje iz mreže CCNE je pripravljenost svojih strank na krize ocenilo kot zmerno ali slabo.
Matjaž Klipšteter, direktor agencije Taktik, pravi, da ugotavljajo, da so tveganja, povezana s kibernetskimi napadi in prevarami, zaradi pospešene digitalizacije vseh ključnih storitev tudi v Sloveniji povsem na vrhu med grožnjami, ki pretijo gospodarskim družbam in javnim organizacijam z velikim številom uporabnikov. Izpostavlja, da so strateško upravljanje in načrtovanje komunikacijskih aktivnosti ter temeljita priprava na morebitne krizne scenarije ključnega pomena.
»V času družbenih in drugih elektronskih medijev je časovno okno, v katerem se mora odzvati podjetje, ki se znajde v krizi, namreč zelo kratko (le okoli pol ure), zato je bolje preprečevati kot gasiti (komunikacijske) požare. Vodstvom družb, ki jim svetujemo, vselej predlagamo, da zagotavljanje odpornosti in pripravljenosti na kibernetske in druge grožnje uvrstijo med prednostne naloge,« je zaključil.