Kitajska: O zdravstvu, pravu, izobraževanju in financah lahko vplivneži govorijo samo, če imajo primerno izobrazbo

Gre za odločen korak Uprave za kibernetski prostor Kitajske (CAC), ki želi zajeziti širjenje dezinformacij, hkrati pa je sprožil svetovno razpravo o cenzuri, svobodi izražanja in odgovornosti vplivnežev pri oblikovanju javnega mnenja.

Kaj določa zakon?

Po novih pravilih morajo vplivneži na Kitajskem, ki želijo razpravljati o reguliranih temah, predložiti dokazila o svoji strokovnosti – bodisi diplomo, certifikat ali drugo uradno potrdilo.

Po navedbah portala Marketing 4ecommerce bodo platforme, kot so Douyin (kitajski TikTok), Bilibili in Weibo, od zdaj naprej igrale aktivno vlogo pri preverjanju kvalifikacij vplivnežev in skrbele, da bodo vsebine vsebovale ustrezne navedbe virov in opozorila.

Ustvarjalci bodo morali jasno označiti, kadar informacije temeljijo na raziskavah ali kadar so določeni elementi ustvarjeni z umetno inteligenco.

Zakon pa se ne ustavlja le pri vplivnežih – platforme bodo morale svoje uporabnike tudi izobraževati o odgovorni delitvi vsebin. Poleg tega je CAC prepovedal oglaševanje zdravstvenih storitev in izdelkov, vključno s prehranskimi dopolnili in t. i. zdravimi živili, s čimer želi preprečiti prikrito promocijo pod krinko izobraževalnih vsebin.

Vendar pa nekateri opozarjajo, da bi lahko zakon zadušil ustvarjalnost in utišal glasove, ki se borijo proti statusu quo. Bojijo se, da bi Kitajska z nadzorom nad tem, kdo sme govoriti o določenih temah, omejila ne le dezinformacije, temveč tudi resno razpravo in neodvisno mišljenje.

Kaj pa preostali svet?

Čeprav je kitajski zakon eden najstrožjih, ni edini primer državne regulacije vplivnežev.

Španija je na primer leta 2024 uvedla lastni »Zakon o vplivnežih«, ki zahteva, da se vplivneži z več kot milijonom sledilcev ali letnim zaslužkom nad 300.000 evrov uradno registrirajo in upoštevajo stroga pravila oglaševanja.

Tudi platforme, kot sta YouTube in Instagram, so uvedle politike, ki zahtevajo označevanje plačanih sodelovanj in ukrepanje proti dezinformacijam, čeprav so merila izvajanja teh pravil pogosto nedosledna.