Kje je meja med brezbrižnim plagiatorstvom in navdihom?

Članek je na družbenih omrežjih naletel na izjemno zanimanje. Mnogi so celo zapisali, da so ga prebrali z odprtimi usti.

Spomnimo: Anja Širovnik je dejala, da čisto vse blagovne znamke, ne glede na to, ali gre za lepotne ali ne, za nekom ponavljajo oziroma se po nekom zgledujejo. »Nekatere blagovne znamke posnemajo tiste, ki v Sloveniji niso tako poznane, druge pa tiste, ki jih Slovenke že dobro poznajo,« je med drugim izjavila. Dodala pa je, da v tem ne vidi nič spornega. »Mislim, da smo lahko veseli, da se slovenska scena tako razvija, da ustvarjamo izdelke, ki so na ravni svetovno znanih blagovnih znamk – če ne celo boljši,« je še dodala.

Nestrinjanje so na družbenih omrežjih jasno izrazili mnogi kreativci, tekstopisci ter strokovnjaki s področja marketinga in razvoja blagovnih znamk, ki smo jih povabili, da svoje mnenje delijo tudi z bralci MM-a. Kljub temu da si marsikateri od njih pozneje ni želel tovrstne izpostavitve, pa so problematiko za MM komentirali Matjaž Germ, izvršni kreativni direktor v Agenciji 101, Neja Geč, tekstopiska v agenciji Pristop, Mišo Spasović, kreativni direktor in ustanovitelj BWA Collective, in Maša Butara, samostojna strokovnjakinja za marketing, vsebinske strategije in družbena omrežja.

»Tudi v letu 2025 še vedno obstaja razlika med navdihom in kopiranjem«

»Dejstvo je, da avtorstvo, izvirnost, prvobitnost, če hočete, v letu 2025 dojemamo drugače kot nekoč. Mogoče smo malce preveč naivni, če mislimo, da se bodo s tem povezane vrednote kar same prenašale iz roda v rod,« pravi Matjaž Germ. Dodaja, da se pogled ne te pojme spreminja in se bo spreminjal tudi v prihodnje. »Nekdo, ki se resno loteva biznisa, ki je tudi komunikacijsko zelo zahteven, nam želi posredovati sporočilo, da je kopiranje pravzaprav na neki način kreativno, celo super normalno itd. Tudi v letu 2025 še vedno obstaja razlika med navdihom in kopiranjem. Tudi v oglaševalskem kodeksu je leta 2025 še vedno zapisano nekaj malega o posnemanju, celo Tržni inšpektorat leta 2025 nekaj govori o tem. Ne boste verjeli. Tudi leta 2025 so celo še neki zakoni na temo avtorskih in sorodnih pravic,« pravi cinično in opozarja, da če ne bomo sodelovali v tej razpravi, se bo pogled na avtorstvo in izvirnost spremenil bolj, kot si želimo. »Srčno upam, da se bodo te teme lotili tudi na pomembnih domačih in regionalnih festivalih ter strokovnih srečanjih v prihodnjih letih,« poziva.

Brisanje meje med avtentičnostjo in oportunizmom

Neja Geč pravi, da vsi, ki delamo v oglaševanju, vemo, da je navdih osnova kreativnega procesa. »Hkrati pa tudi vemo, da je naša odgovornost, kaj bomo s tem navdihom naredili. Graditi na inspiraciji pomeni razumeti, zakaj nekaj deluje, in iz tega razviti nekaj novega, nekaj, kar nosi našo lastno misel in perspektivo. Kopiranje pa ta del preskoči in prevzame le rezultat, brez procesa. In ko se meja med avtentičnostjo in oportunizmom začne brisati, izgublja celotna stroka, saj se s tem ruši temeljno zaupanje v vrednost kreativnega dela,« opozarja.

Bomo normalizirali krajo in povprečnost?

»V plagiatorstvu ne vidim nobenih ‘kreativnih bližnjic', temveč bolj kot ne erozijo vrednosti in pomena,« pravi Mišo Spasović. Dodaja, da črpanje navdiha iz nečesa, kar že obstaja, kot legitimno dejanje ocenjuje le, dokler iz izhodišča ustvariš nekaj novega, prepoznavnega in preverljivo svojega. »Replika neke kopije nekega plagiata lahko pač samo v nedogled reproducira formo in briše pomenski izvor oziroma dušo, po domače povedano, za posledico pa ima potem 'vse' nekako tisti isti (pri)okus po vaniliji, če me razumete ... Da niti ne omenjam zamenljivosti in minljivosti 'znamk', ki to počnejo,« je povedal. Opozarja, da je škoda vsaj dvojna: neposredna za okradenega in sistemska za panogo. »Pravila igre v tem smislu sicer že obstajajo bodisi na ravni oglaševalskega razsodišča ali pa avtorskih pravic, če hočete ... Pa vendar se mi zdi dosti bolj smiselno iskati družbeni dogovor v tem, kakšen mindset želimo kultivirati: normalizirati krajo in povprečnost ali mogoče raje spodbujati pogum za inovacije? Ker kar bomo sejali, to bomo tudi želi,« je zaključil.

Smo kot marketinška stroka naredili dovolj?

Maša Butara pravi, da je meja med inspiracijo in kopiranjem že tako tanka, ampak v času trendov, TikTok vsebin različnih znamk, ki so si med seboj praktično enake, memov in UI-besedil, je ta meja postala še tanjša. »Danes se res lahko zdi, kot da je kopiranje nekaj povsem normalnega, skoraj pričakovanega. Vzameš, kar deluje, spremeniš po svoje, in to je to,« pravi.

Sprašuje se, ali smo kot marketinška stroka naredili dovolj. »Morda res premalo ozaveščamo, kje se konča inspiracija (ali trend) in kje se začne plagiatorstvo. Nedvomno je ustvariti nekaj popolnoma originalnega danes težko. Vsi smo preplavljeni z idejami, produkti, vizuali in besedili. A razlika je, ali v to vstopaš z zavedanjem ali pa površinsko, lahko bi rekli skoraj brezbrižno,« je prepričana. Dodaja, da jo navdušuje količina podjetnikov in podjetnic, ki se odločajo za ustvarjanje lastnih blagovnih znamk. »Ampak vseeno se sprašujem (skoraj v stilu kure ali jajca): se pred vstopom v podjetništvo premalo izobrazijo o osnovah marketinga, avtorskega prava in znamčenja? Ali pa jim tega znanja enostavno ne ponudimo dovolj zgodaj? Kdo pa bi ga moral? Država, šolski sistem, podjetniški inkubatorji, morda celo mi, ki delamo v industriji?« se sprašuje.

Zaupala nam je, da se ji je ob branju prispevka porodilo več vprašanj kot odgovorov. Odločno je poudarila, da ni zagovornica kopiranja. »Na koncu odgovornost za avtentičnost in razvoj izvirnih idej ni samo na podjetnikih in znamkah, ampak tudi na nas potrošnikih, ki soustvarjamo trg. Če bomo še naprej nagrajevali kopije in povprečnost, ne moremo pričakovati inovacij, napredka in unikatnih pristopov,« je zaključila.