Kreativne industrije so v času pandemije še bolj ranljive

Center za kreativnost (CzK) pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje Slovenija (MAO) je na dogodku Pomen in potencial kulturnega in kreativnega sektorja ter njegov položaj v času pandemije predstavil raziskavo Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19. Poleg tega so predstavili tudi rezultate prve celovite statistične analize kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji, ki so jo pripravili v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja (IER). Ta je pokazala, da so kreativne ekonomije v letu 2017 v Sloveniji ustvarile skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje, kar je več kot prispeva kemična industrija. Vendar pa se je KKS, v katerem dela 7 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji (od tega več kot polovica samozaposlenih), v času pandemije covida-19 znašel v krizi.

Kreativne ekonomije so primerljive z avtomobilsko industrijo

Pomenljiv je tudi podatek, da je sektor, v katerem je zaposlenih skoraj 52.000 posameznikov, med njimi 56 odstotkov samozaposlenih, v letu 2017 ustvaril 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva. Prav tako KKS v Sloveniji zavzema 10,5 odstotka vseh registriranih organizacijskih enot. Na področju zaposlovanja in ustvarjanja bruto dodane vrednosti (BDV) so kreativne ekonomije pomembnejše od kemične industrije ali proizvodnje računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov ter po več kazalnikih primerljive z avtomobilsko industrijo. Prav tako je bil BDV na zaposlenega v KKS v letu 2017 višji od povprečja gospodarstva.

Ugotovitve raziskave izpostavljajo tudi znatno nematerialno vrednost sektorja. KKS je namreč področje, ki ustvarja intelektualni kapital, krepi skupnost, aktivno državljanstvo in medkulturni dialog ter ima tudi močan raziskovalni, izobraževalni, okoljski in tehnološki vpliv, navajajo njeni avtorji.

Brez dela je ostala tretjina delavcev

Številni ustvarjalci, podjetniki in organizacije so se v času pandemije v že tako podhranjenem sektorju kreativnih ekonomij znašli v veliki stiski. To kaže tudi raziskava, ki so jo v koprodukciji s CzK izvedli Eva Matjaž, Polona Černič, Teja Kosi, Luka Piškorič in Maruša Račič iz kreativnega centra Poligon. V analizo so ključili 1521 slovenskih delavcev in delavk s področja kreativnih ekonomij in predstavlja prvo celovito raziskavo vplivov covid-19 krize na KKS v Sloveniji. Kot pravijo avtorji raziskave, izsledki niso spodbudni.

Najbolj zaskrbljujoči so rezultati, ki kažejo, da je imela več kot tretjina anketiranih že pred krizo neto mesečni dohodek med 500 in 1000 evri. Zgolj 18,4 odstotka vprašanih je zaslužilo nad 1500 evrov. Prihrankov pa imajo v povprečju le za 5,6 meseca. Delavci z najnižjimi dohodki delajo na področju vizualnih umetnosti, krajinske arhitekture, uprizoritvenih umetnosti in ustvarjalnih obrti. Delavci z najvišjimi dohodki so razvijalci programske opreme in računalniških iger. Med samoosamitvijo je brez dela ostalo 31,5 odstotka vprašanih. Med njimi je največ filmarjev in avdio video ustvarjalcev, ter tistih, ki delajo na področju uprizoritvenih umetnosti, glasbe, fotografije in kreativnega turizma. Povprečna vrednost izgubljenih poslov za marec je ocenjena na 2945 evrov, za april in maj pa na 5983 evrov.

Kakšni so ukrepi?

Mateja Lazar, direktorica zavoda Motovila in vodja CED Slovenija, je predstavila vrsto ukrepov, ki jih je ob spopadanju z aktualno krizo oblikovalo 23 evropskih držav, večinoma članic Evropske unije. Te so poleg horizontalnih ukrepov, ki jih posamezna vlada sprejme za pomoč različnim sektorjem, oblikovale še posebne ukrepe za KKS. Izvajajo jih na ravni regije, države in mesta, namenjene pa so ustvarjalcem, organizacijam in občinstvom: gre na primer za popuste za vstopnice in vrednostne bone za odpovedane dogodke. Med dolgoročnimi ukrepi, ki upoštevajo spremenjene razmere po krizi, so nepovratne subvencije, jamstveni skladi, ki sektorju omogočajo dostop do ugodnih bančnih posojil z dolgoročnim odplačevanjem in nizkimi obrestmi, digitalno opolnomočenje, promocijske akcije za ponovno privabljanje občinstva in brezplačno pravno svetovanje.

Za Slovenijo 5  milijard evrov pomoči

Ula Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je povedala, da je Evropska komisija za premostitev krize izdala številna priporočila in predvidela sredstva. Naložbena pobuda EU predvideva v odzivu na covid-19 prerazporeditev neporabljenih sredstev iz kohezijske politike, kar je v primeru Slovenije 200 milijonov evrov. Prejšnji teden je Evropska komisija objavila načrt za okrevanje, ki za Slovenijo predvideva 5  milijard evrov pomoči. Evropska komisija je tudi na nedavnem srečanju ministrov za konkurenčnost ob pripravi načrta Evropske unije za okrevanje v nastali situaciji KKS opredelila kot enega ključnih štirinajstih ekosistemov, ki se jim bo posvetila v fazi okrevanja.