Ljubljana je bogatejša za muzej bančništva

Ideja o bančnem muzeju je dozorela, ko je leta 2018 Ministrstvo za kulturo RS kulturno dediščino, s katero upravlja zavod, razglasilo za pomembno nacionalno bogastvo Slovenije. Z ureditvijo prostorov so začeli novembra 2020, zdaj pa je muzej pripravljen na prve obiskovalce. Vanj bodo lahko stopili že jutri na dogodku Poletna muzejska noč in si med drugim ogledali najstarejši predmet, ki bo na ogled v muzeju (značko Ljubljanske (Kranjske) hranilnice, ki je nastala med letoma 1820 in 1845), pa tudi kip Dobrodelnost, ki ga je pri sedemnajstih letih izdelala kiparka Elza Kastl Obereigner za Kranjsko hranilnico, po drugi svetovni vojni pa so ga prenesli v Mestno hranilnico ljubljansko.

Muzej, ki je nastal v eni od znamenitih ljubljanskih secesijskih stavb, za katero pravijo, da je samo srce NLB, je prava paša za oči. Notranjost stavbe so skrbno prenovili pod budnim očesom arhitekturnega biroja Triiije in glavnega arhitekta Andreje Mercine. (Foto: Iztok Lazar) 

Muzej v treh sklopih

Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. »Ker se bančništvo zdi zahtevna in včasih težko razumljiva dejavnost, muzej javnosti približuje pomen denarja, bank in bančnih praks ter predstavlja vpliv, ki so ga ti imeli na naša življenja v svoji 200-letni zgodovini na Slovenskem. Želimo si, da bi bila vsaka obiskovalka in obiskovalec po obisku muzeja bogatejša za novo spoznanje in izkušnjo,« je ob otvoritvi povedala dr. Meta Kordiš, kustosinja Bankariuma.

Razstavljene muzealije in arhivsko gradivo prihajajo iz NLB Muzejske zbirke in drugih slovenskih nacionalnih in pokrajinskih muzejev ter arhivov, razdelili pa so ga na tri dele. Prvi del predstavlja klasična postavitev, kjer si razstavljene kose, ki predstavljajo pettisočletno zgodovino bančništva na svetu in dvestoletno bančno dediščino na Slovenskem, lahko ogledamo v vitrinah in predalih. Drugi del je ambientalna postavitev, kjer si bodo obiskovalci lahko med drugim ogledali notranjost bankomata in stopili v ozadje treh bančnih okenc, pa tudi v bančni trezor. Tretji, interaktivni del, so poimenovali bančni labirint. Prav slednji ima po besedah Irene Čuk, direktorice NLB Zavoda za upravljanje kulturne dediščine, izjemen pomen, saj jim izobraževanje na področju financ pomeni veliko.

Eden od hranilnikov v bogati zbirki, ki je na ogled. (Foto: Iztok Lazar) 

Finančno opismenjevanje kot del družbene odgovornosti NLB

Že konec 19. stoletja se je na slovenskih tleh razvijalo otroško in mladinsko varčevanje, po drugi svetovni vojni pa je varčevanje mladih postalo sistemsko urejeno. Otroške in šolske hranilnice so bile v tistem času izjemno priljubljene in razširjene, s finančnim labirintom pa se NLB na nek način vrača k tej tradiciji. »Finančno opismenjevanje je poseben vidik družbene odgovornosti, za katero se zavzemamo. V labirintu bomo otrokom preko igrifikacije predstavili nove izzive in nova znanja in jih s tem poučili o tem, kako pomembne so za njihovo življenje finance,« so izpostavili v NLB.

Muzejska trgovina, ki je nekaj posebnega

Kot v večini muzejev, bo tudi v Bankariumu delovala tudi muzejska trgovina. V njej bodo obiskovalcem na voljo različni izdelki, povezani z denarjem in banko – med drugim širok nabor slavnostnih in priložnostnih kovancev iz obdobja samostojne Slovenije, knjiga o slovenskem bančništvu in druga literatura o financah, hranilniki, družabne igre, denarnice in škatlice za denar. Večino od predstavljenih izdelkov so na povabilo muzeja v okviru družbeno odgovornega projekta #OkvirPomoči izdelali slovenski podjetniki.