Marcel Bleustein-Blanchet: Od »prodaje zraka« do ene največjih komunikacijskih skupin

Ko je leta 1927 v majhnem najetem stanovanju nad lokalno mesarijo ustanovil svojo oglaševalsko agencijo, mu je bilo komaj 20 let. Tako je iz »publicité«, francoske besede za oglaševanje, in »cis«, francoske izgovorjave številke 6 iz njegovega rojstnega leta 1906, nastal Publicis. Bleustein se je uveljavil kot oče francoskega oglaševanja in kot pionir francoskega radia. Z njegovo pomočjo je zaslovela tudi legendarna francoska pevka in igralka Edith Piaf. Skoraj pol stoletja pred časom je pri sodelovanju stavil na dolgoročna partnerstva z naročniki. Z njim pa začetnega navdušenja nad oglaševanjem ni delil njegov oče, sicer prodajalec pohištva. »Torej boš prodajal zrak,« anekdoto v knjigi Oglaševalski svet opiše Mark Tungate. Zveni znano? No, iz njegovega pristopa do »prodaje zraka« je nastal eden največjih oglaševalskih holdingov, ki ga danes vodi Arthur Sadoun.

V Evropi je nato po dobrem desetletju delovanja agencije izbruhnila 2. svetovna vojna in po začasnem zaprtju tako agencije kot tudi radijske postaje se je Bleustein pod tajnim imenom »Blanchet« pridružil silam Svobodne Francije. Po zavezniški zmagi (in številnim medaljah, a tudi finančnem polomu) in vrnitvi v Pariz je Publicis začel svojo pot na novo. Leta 1958 je Bleustein-Blanchet dodal svoj prispevek tudi k francoski in pariški kulturi z odprtjem nakupovalnega središča Le Drugstore (v pritličju Publicisovega sedeža) s trgovinami, kinom in celo lekarno. V 75 letih se je Publicis iz pariške agencije preoblikoval v globalno komunikacijsko skupino, v okviru katere delujejo agencije Publicis, Saatchi & Saatchi, MSL, Zenith, Starcom, BBH, Leo Burnett in številne druge. Svojo podružnico ima tudi v Sloveniji (Publicis Groupe Slovenia). Agencijo je leta 1990 prepustil takratnemu nasledniku Mauricu Levyju. Po svojem ustanovitelju so med drugim poimenovali tudi agencijsko platformo z umetno inteligenco.