Mark Eting, kaj naj storim z UI-objavami?
Nadaljujemo z rubriko, v kateri s pomočjo našega UI-profesorja Marka Etinga in dejanskih marketinških strokovnjakov iz mesa in krvi rešujemo marketinške probleme, dileme in odgovarjamo na vaša vprašanja.
Eva Peserl
Dilema se glasi:
Prejemam ponudbe za ustvarjanje UI-video vsebin za družbena omrežja in digital. Kakšno je vaše mnenje? Kaj so plusi in minusi?
Profesor Mark Eting odgovarja:
UI-video vsebine so trenutno v središču pozornosti marketinškega sveta, saj obljubljajo kombinacijo hitrosti, učinkovitosti in kreativnosti, ki jo je še pred letom dni težko dosegel kateri koli produkcijski tim. A kot vedno: kar zveni čudežno, ima tudi svojo ceno.
Prednosti?
Umetna inteligenca omogoča ekspresno produkcijo video vsebin, prilagojenih različnim platformam, jezikom in ciljnim skupinam. En scenarij lahko v nekaj minutah »prevede« v pet različnih jezikov, z različnimi glasovi in celo navideznimi nastopajočimi. To pomeni večjo količino vsebin z manj stroški – kar je za blagovne znamke, ki so nenehno lačne videov, velik plus. Poleg tega UI prinaša kreativno svobodo brez omejitev: lahko testirate tone, formate, like, scenarije, preden se sploh dotaknete produkcijskega proračuna.
Slabosti?
Največja nevarnost je, da vsebine začnejo zveneti in izgledati enako kot pri vseh drugih. UI še vedno težko ujame avtentičnost, spontanost in tisto iskrico, ki nastane, ko kamera ujame resničen človeški trenutek. Če vsebino ustvarjaš zgolj z mislijo na prihranek, hitro zdrsneš v območje generičnih videov, ki morda dobijo nekaj ogledov, a ne gradijo blagovne znamke. Tudi pravna in etična vprašanja (kdo je res lastnik vsebine, kaj če UI uporabi podobnost resnične osebe brez dovoljenja itd.) so še odprta.
Kaj svetujem?
UI-video vsebine so odličen dodatek, ne pa nadomestek. Uporabljajte jih za hitre A/B teste, kratke razlage, dinamične oglase ali personalizirane nagovore. A za zgodbe, ki nosijo emocionalno vrednost in identiteto znamke, naj ostane v ospredju človek.
Umetna inteligenca je torej nova kamera – ne pa tudi novi režiser.
Če tudi vi potrebujete nasvet profesorja Marka Etinga, mu pišite na mark.eting@marketingmagazin.si.
Poleg profesorja Marka Etinga so na dilemo bralke tokrat odgovorili tudi Timotej Lampe Ignjić, soustanovitelj UI-produkcije seven chilies AI, Matej Marinko, ustanovitelj in izvršni producent pri produkcijski hiši Bright, ter Krištof Globočnik, soustanovitelj in vodja Shinea.
Timotej Lampe Ignjić pravi, da se prednosti pri uporabi UI-video vsebin zagotovo kažejo na področju kreativnosti. »Z umetno inteligenco lahko ustvarimo vsebino, ki je v klasični produkciji ali realnosti pogosto neizvedljiva. Prav tako nam UI omogoča produkcijo videov z nižjimi stroški in bistveno hitrejšo izvedbo,« pravi, a hkrati opozarja tudi na omejitve, ki jih opaža pri izražanju čustev igralcev, ki nastopajo v UI-oglasih in v določenih kadrih. »Trenutno največji potencial vidimo predvsem v uporabi UI pri manjših podjetjih, ki želijo ustvarjati večje količine video vsebin za družbena omrežja, ter pri kombiniranju umetne inteligence s klasično produkcijo,« je razložil.
Matej Marinko je prepričan, da uporaba umetne inteligence pri ustvarjanju vsebin ni modna muha, ampak odgovor na zahteve trga. »Blagovne znamke morajo komunicirati vsak dan, iz več različnih kotov, z različnimi sporočilnostmi ter v različnih formatih in dolžinah, da dosežejo končnega kupca. UI je idealno okolje in orodje, ki pospeši iteracije, poenostavi lokalizacije in občutno zniža strošek na varianto, zato lahko skupaj z naročniki agresivno testiramo in hitreje ustvarjamo učinkovite oglase – pa najsi gre za brand awareness ali pa prodajni oglas,« je pojasnil. Obenem poudarja, da je še vedno najpomembnejša sama ideja, saj le kakovostna ideja vodi do uspeha. Opozarja, da bodo slabi ali pomanjkljivi briefi in generični cilji vedno privedli do generičnega rezultata. »Ko idejo gradimo na kakovostnih temeljih, uporaba UI-orodij odpre ogromno novih horizontov. Razlika pa bo vedno ostala na ravni izvedbe. Kdor začne pri idejah in KPI-jih, dobi več relevantnih vsebin za isti vložek. UI omogoča multiplikacijo tistega, kar je dobro. Seveda mora biti projekt kakovostno izpeljan, ustvarjalci pa morajo imeti dovolj znanja filmskega jezika,« je zaključil.
Podobno razmišlja tudi Krištof Globočnik, ki prednost vidi predvsem v izjemno hitrem kreiranju vsebin, kar omogoča več testiranja ob nižjih stroških izvedbe in prilagodljivosti za različne trge. »Poleg tega UI omogoča drznejše ideje in močnejše hooke, o katerih prej nismo imeli možnosti razmišljati,« meni. Glavni izziv ustvarjanja vsebin z UI vidi v tem, da se kreiranja lotijo posamezniki, ki nimajo poglobljenega znanja ustvarjanja vsebin, saj posledično mečejo slabo luč na vse ostale ustvarjalce. »Pri ustvarjanju vsebine je potrebno veliko potrpežljivosti in iskanja rešitev, da pridemo do dobrega rezultata. Velikokrat pride do manjših imperfekcij, ki nastajajo ob generiranju, ampak stalno iščemo rešitve s pravimi orodji in pristopi. Smo pa v obdobju, ko se orodja iz dneva v dan razvijajo in postajajo vse boljša in verjamemo, da bodo tudi te omejitve kmalu samo preteklost,« je zaključil.


