Mladinini proglasi opozarjajo na problematiko prehrane

Za MM so v agencijah, kjer so jih zasnovali, pojasnili, kakšni uvidi so jih vodili do kreativnih rešitev.

»Vsebnost pesticidov v hrani je še kako prisotna, kar smo ponazorili s sicer manj očitno vizualizacijo. Uživanje tovrstne hrane namreč ne vpliva le na nas osebno, raziskava iz leta 2014 na Washington State University je namreč pokazala, da se lahko učinki danes zaužitih pesticidov poznajo tudi do tri generacije pozneje. Če pravijo, da je previdnost mati modrosti, bi lahko rekli, da je lokalnost babica zdravja,« pravijo v Pristopu.

»Ključnik #foodporn ima samo na Instagramu 292 milijonov objav. Te večinoma ponazarjajo fotografije 'perverzno okusne' hrane. Žal pa se glede hrane odvija še večja perverzija – vsako leto na svetu zavržemo kar tretjino pridelane hrane, medtem ko je vsak osmi prebivalec sveta lačen. Zato je na mestu, da #foodporn prestavimo tja, kamor si zasluži. K smetnjaku zavržene hrane. Ta nas opominja, da je vsa hrana vredna poželenja in jo je vulgarno metati stran,« opozarjajo v AV studiu.

V agenciji F2 so izhajali s stališča razvajenega potrošnika, ki ima vse na dosegu roke in zato razsipno dela s hrano: »Pravzaprav niti ne razmisli o tem, da bi lahko hrano ponovno uporabil, namesto da jo zavrže. Zanj ta možnost ne obstaja. Če je živilo, v našem primeru jabolko, celo, lepo na videz, ga uporabi, takoj ko se pokažejo znaki gnilobe, pa je zrelo za v smeti. Kar v prenesenem pomenu velja za vsa živila, ki jih na osnovi videza ali po pretečenem roku uporabe zavržemo, kljub temu, da so še uporabna.« Z vizualom so se želeli približati mlajši generaciji in jo pripraviti do razmisleka o možnosti ponovne uporabe hrane. »Ker s(m)o vajeni impulzov, hitrih odločitev, lajkanja in svajpanja, so imeli na voljo le dva odgovora in en klik – ZAVRŽEM ali RECIKLIRAM.«

»Proglas se prehranske krize loteva z 'bitko' dveh strojev – v idiličnem okolju zlatorumenih pšeničnih polj, obdanih s sinje modrim nebom, kar več kot očitno simbolizira ukrajinsko zastavo. Sprašujemo se: bo zmagal kmetijski ali vojaški (u)stroj? Interes vseh ali interes posameznikov? Dokler bodo imeli posamezniki apetite po ozemlju in poganjanju vojaškega (u)stroja, bomo morali mi svoje apetite ter denarnice prilagajati spremembam, pomanjkanju in izkoriščanju na prehranskem trgu. Vojno dobičkarstvo ter prelaganje odgovornosti je namreč nekaj, kar v danih razmerah uspeva bolj kot ukrajinska pšenica, česar se še najbolj zavedajo prav korporacije,« meni Marin Bulog iz agencije Yin + Young.

»Posameznik v enem letu zavrže kar 67 kilogramov hrane. Da bi opozorili na vse bolj perečo problematiko zavržene hrane in poudarili, da je hrana preveč vredna, da bi jo metali stran, smo jo personificirali ter njeno nesrečno usodo v obliki življenjske zgodbe Kruha Hlebca predstavili v podobi osmrtnice. Izbrali smo stereotipno 'skorjo kruha', ki skozi čas pooseblja vrednost hrane in lakoto,« pravi Katja Bezjak Draškovič, direktorica agencije Strobl Advertising.

»V današnji družbi imamo urejene sisteme ločevanja odpadkov, tudi s stališča izobrazbe je na tem področju veliko storjenega. Nimamo pa racionalnega odnosa do hrane pred in med nakupom, saj velikokrat kupujemo z očmi, ne da bi pomislili, kakšne in koliko prehranskih izdelkov zares potrebujemo. Odnos do količine zavržene hrane se začne že, ko sestavljamo nakupovalni seznam,« so povedali v agenciji Zadrga.

Proglase so ustvarili še:

Formitas BBDO

Imago Urbee

Idejološka ordinacija