Mojih top 5: Drago Mlakar

»Iz nekega, meni ne povsem razumljivega razloga, imajo ljudje brez posluha zelo radi glasbo. In na nesrečo vseh z malo bolj razgledanimi ušesi zelo radi tudi pojemo. Pred leti sem ugotovil, da sta za moj glasbeni okus kriva moja sestra in pa Johnny Cash. Sestra me je vpeljala v melose balkana. Za moj prvi koncert me je švercala v diskoteko na Jasmina Stavrosa. Bilo je super. Isto mi je bilo super, ko sem šel prvič na Miša Kovača (bilo mi je super tudi, ko sem šel na Mišota drugič in tretjič in četrtič). In pa Dražen Zečić ... Pri nas doma smo v glavnem poslušali »ljepe pjesme«, ob sobotah na kramarskem pa je bil DJ Štajerski Mišo – ne bom lepil linka, poguglajte. Se splača.«

Adi Smolar – No ja pa kaj (v živo)

»Bil je že pozno, ko je sestra prišla od nekje in mi pokazala kaseto in rekla »to moraš čut«. Dala jo je v kasetnik in potem sem do konca večera poslušal – kot je moja mama rada rekla: onega, ko ne zna pet. Meni se je odprl nov svet. Jaz sem umiral od smeha, samo da sem se znova rodil in eksplodiral še enkrat. Ta večer je eden lepših spominov na rano mladost. Enostavno noro. Čeprav me je kaseta pustila brez besed, sem si zapomnil vsa besedila in jih večino znam še danes. In jih tudi prepevam. Najljubša pesem iz tega albuma so vse, ki so na njem. Preden je Valerija pritisnila play, mi je rekla, naj poslušam, kaj poje, ne kak poje in tega se držim vse od takrat.« 

Edo Maajka – Stigo čumur

»Edo Maajka je predstavnik reperjev, ki sem jih poslušal. Nekako je bil zadnji reper, ki sem ga zares poslušal – to pomeni, da si vzameš čas in razmisliš o tem, »šta umjetnik kaže«. Album Stigo čumur so delili na Mobitelovi žurki, na prvem SOF-u, ki sem ga obiskal pred 100 leti. Edo je bil nastopajoči in »full« smo plesali. Album sem poslušal šele kak mesec kasneje, ko sem ga odpakiral iz torbe. In čeprav sem se blago spominjal njegovega nastopa, sem bil šokiran, kako dober rep je na Balkanu. Tukaj bi omenil še najboljšega slovenskega reperja – Ico oz Eyeceeou in njegov genialen album Samo bedak in sila. Ampak ker konstantno citiram Eda, je njegov album ta, ki spada med top 5.«

Johnny Cash – American recordings

»Tehnično gledano je to 6 albumov, ampak v mojem srcu so eden. Rick Rubin ni spremenil samo življenja od Johnnya, ampak tudi mojega. Tukaj sem se prvič zares našel v glasbi. Pozno, ampak resnično. To je bilo to. Glas, ritem, zvrst in pa bolečina, ki ji lahko verjameš. Če je v glasbi kaj resnice, potem jo je povedal Johnny. Johnny Cash ni bil popoln človek, je bil pa človek. Mislim, da ga razumem. Ali pa on razume mene. Ne vem, ko ga poslušam, imam občutek, da se pogovarjam s prijateljem.« 

Colter Wall – Colter Wall

»Zelo dolgo sem se šalil, da poslušam Boba Dylana in veliko mrtvecev. Colter Wall je to spremenil. Res je, da ima zelo podoben glas kot Johnny Cash, da ima tudi zelo podobno glasbo in da ... ok. Kar me je presentilo pri njem, je to, da mu (ne vem, zakaj) verjamem, kljub temu, da je 10 let mlajši od mene. Ena od stvari, ki se jih najbolj veselim v (upam, da bližnji) prihodnosti je, da grem na njegov koncert. Zdi se mi, da mi je odprl vrata v nek novi glasbeni svet, v katerem se počutim zelo domače.«

Leonard Cohen – You want it darker

»Leonard Cohen je moj drugi glasbeni prijatelj. Nanj se obračam, ko sem žalosten. Njegove pesmi so pesmi o meni, o ljubezni, o sreči, o bolečini ... tudi njemu verjamem. Sam pravi: »I had no choice, I was born with the gift of a golden voice« ... in glede tega ima prav. Velikokrat ga poslušam, ko tečem. Pomirja me. Ful mi je žal, da ga nisem šel poslušat, ko je prišel v Ljubljano, ampak takrat ga še nisem poznal. To mi je z glasbene perspektive edini koncert, za katerega mi je žal, da nisem šel nanj.« 

»Bom pa dodal še dodatek. Najboljšo pesem vseh časov. Zadnjih nekaj tednov ob njej zaspim in se ob njej zbudim. Sem neizmerno hvaležen, da obstaja in da pomaga uspavati in umiriti mojo malo srečo.«