Mojih top 5: Irena Pavčič (IPPR)

»Moji najljubši glasbeni izvajalci, ki jih ni samo pet, so skoraj povsod z mano. So moja večna inspiracija in zanesljiva opora, da lažje preživim še tako težak dan. Vse življenjske dogodke, datume in prelomnice enačim z izvajalci, ki sem jih poslušala v danem trenutku. Obdobja si prikličem tako, da prikličem takratno glasbo. Skladba Perfect day, na primer, me spominja na dan, ko sem spoznala Louja Reeda. Hrano, vonje, bolečine, lepoto, uspehe in neuspehe, ljudi, trenutke – vse povezujem z glasbo. Še posebej rada jo poslušam med tuširanjem preko zvočnikov, ki so že dolga leta vgrajeni v domačo tuš kabino. Imam večne izvajalce in tiste, ki pridejo in gredo.«

The National 

»Večni so The National – prvič sem to magično skupino zaslišala v Stockholmu v kabini za pomerjanje kavbojk poleti leta 2010. Ljubezen na prvo poslušanje, ki nikoli ni prenehala. Tudi če smo se oddaljili za kratek čas, smo se zelo kmalu spet našli. Bila sem na vseh njihovih koncertih, ki so jih izvedli na Hrvaškem in v Ljubljani, najlepši je bil tisti v Šibeniku. Njihova melanholija mi je pisana na kožo, je osnova za sanjarjenja, v videospote pa radi vključijo ples (I need my girl) in nasploh so zelo estetski. V enem od njihovih spotov nastopa Alicia Vikander. Če k sodelovanju povabiš njo, moraš res imeti stil. So tudi odlični poeti, ena najlepših vrstic je »you know I dreamt about you for 29 years before I saw you«.«  

Arcade Fire 

»Arcade Fire so moja življenjska stalnica od leta 2013, ko mi jih je pri poslušanju nekega drugega izvajalca predlagal YouTube. Njihov koncert sem obiskala samo enkrat in sicer junija 2014 v Veroni. Za razliko od The National mi niso všeč vsi njihovi albumi, tisti, ki so mi, pa so dovolj, da z njimi preko poslušanja ves čas vzdržujem stik. Arcade Fire so multiinštrumentalisti, nenavadneži s posebnim stilom, ki mi »sede«. In pa tudi »performerji«, o čemer sem se prepričala leta 2014 v Veroni. Zakonski par, obkrožen z odličnimi glasbeniki, ves čas po svetovnih turnejah (razen zadnje leto). Njihov koncert v Zagrebu sem žal zamudila. V skladbi v priponki pa sem prvič videla plesati igralko Greto Gerwig.« 

Phoebe Bridgers

»Phoebe Bridgers je v mojem naboru relativna novinka, zanjo sem prvič slišala pred kakšnim letom, ko je svojega bivšega, odličnega pevca Ryana Adamsa, javno obtožila zaradi nadlegovanja. Približno hkrati sem njeno ime zasledila v duetu z mojim najljubšim pevcem Mattom Berningerjem, sicer frontmanom skupine The National. Zdaj sem začela poslušati še njene samostojne skladbe, mlado dekle vse bolj prodira v ospredje glasbene scene.«

Mumford and Sons

»Ko sem prvič slišala njihovo glasbo, sem bila prepričana, da prihajajo iz Amerike, ker je iz njihovih skladb razpoznaven vpliv ameriškega countryja. A izkazalo se je, da robati fantje prihajajo iz Londona in njihovi ustvarjalnosti nikakor ni konca. Anglija je od nekdaj vir odličnih glasbenikov, celo tistih, ki se odločijo igrati v folk stilu. Stil te skupine je nekaj posebnega, hitro te »kupi«. Tudi njihov koncert je nekaj, kar bi moral doživeti vsak, ki so mu blizu kombinacije folk glasbe, rocka in multiinštrumentalnosti. Težko se jih je naveličati.«

Ludovico Einaudi

»Pri Ludovicu gre za nekaj popolnoma drugega kot pri prej naštetih izvajalcih. Einaudi je italijanski pianist, čigar zvoke sem prvič slišala med umivanjem las v našem lokalnem frizerskem salonu. Shazam je opravil svoje delo in Einaudijeve melodije so postale moja stalnica. Tako zelo, da sem si priskrbela tudi note in začela obujati svoje znanje igranja klavirja. Tako sem se naučila njegove zvoke iz tipkovnice izvabljati tudi sama. Einaudijeva glasba je odličen predlog za glasbene podlage pri različnih vizualnih projekcijah, zelo radi pa si njegove melodije izposojajo tudi oglaševalci v oglasnih spotih. Če prej naštete skladbe zbudijo, Einaudijeva glasba pomiri. »