Mojih top 5: Medeja Kraševec

»Čeprav se še spomnim kaset, sem romantični čas kupovanja in poslušanja albumov zamudila. Svojo glasbeno podlago sem zares začela sestavljati v času, ko smo pesmi ‘vlekli z neta’ in je že ena pesem vzela celo popoldne, kaj šele album! Zato so moje življenje bolj zaznamovale posamezne pesmi kot celotni albumi. Pa vendar – tukaj je mojih top 5 albumov, ki sem jih zares preposlušala od začetka do konca in še stokrat okrog.«
 

Jon Bellion – The Definition

»Če rečem, da sem navdušena nad Jonom Bellionom, sem precej skromna. Od trenutka, ko sem prvič skozi zvočnike slišala njegovo genialnost, sem bila prodana in kupljena. Od takrat sem (pošastno velikokrat) preposlušala vse njegove pesmi (ki jih izvaja sam ali jih piše za druge), v vseh izvedbah, na srečo tudi v živo. Izbrati samo en njegov album ni pravično, saj je čisto vsak pomensko zaključena glasbena in lirična ekstaza. Najbolj me fascinira način, kako Jon dojema, čuti in ustvarja glasbo – ne pretiravam, če rečem, da je na nadzemeljski ravni (na YouTubu predlagam ogled katerega koli 'making of' videa – zahvalite se mi pozneje). Jon Bellion je glasbeni genij, Mozart današnjega časa, če želite. Kljub temu, da se je podpisal pod mnoge hite na lestvicah (Monster – Eminem & Rihanna, Memories – Maroon 5, Holy – Justin Bieber …), živi mirno in skromno življenje, se druži s svojo družino in navdihuje s svojim strupeno ostrim realizmom, ki ga čudovito povzame v besedilu »God made me a full-blown genius, what the fuck I need coke for?« (Pre-occupied)«
 

Green day – American Idiot

»Pri nas doma se je vedno poslušal rock v vseh oblikah in glasnostih. Od klasičnega rocka, punka in grunga do alternativnega in celo indie/pop rocka. Ampak največji vtis je name naredil album American Idiot, ki sva ga z mami poslušali v avtu, kamor koli sva se peljali. Če sva po navadi preskočili vse, razen nekaj najljubših, potem pa zamenjali CD, sva tega poslušali do onemoglosti, brez preskakovanja. Jezna, a inteligentna besedila, trde kitare in kreativne kompozicije (moram sploh omeniti umetnino v petih delih, ki je Jesus of Suburbia?). Čeprav sem bila takrat še osnovnošolka, je bila usoda zapečatena. Od takrat sem si Green Daye ogledala v živo trikrat, vedno s staršema, ki sta še vedno najbolj carska družba na rock koncertih.«

Mirko Grozny – Afera Majda Holc

»Pridejo obdobja, ko poslušam samo rap. Uživam v liričnih akrobacijah Eminema in melodičnih presežkih Macklemora, a se prepogosto znajdem v začaranem krogu tematik: ženske – alkohol – jeza. Še posebej pri slovenskih raperjih je to precej pogost 'fil rouge' – tukaj izstopata predvsem Emkej in Mirko Grozny. Ker pa govorimo o albumih, moram omeniti album Afera Majda Holc, ki je eden izmed redkih rapovskih albumov, ki sem jih preposlušala od začetka do konca in nato zopet od začetka. Gre za popoln koktajl različnih vzdušij, aktualnih tematik, poglobljenih besedil in inteligentnih dovtipov, ki se jim hahljaš do zadnjega bita.«

Beyonce – Lemonade

»Poslastico za vse čute sem spoznala leta 2016, ko je Beyonce spremenila moj pogled na glasbene albume. Lemonade, 'visual album', ni bil samo venček pesmi, bil je 65-minutni film, ki je spremenil moje doživetje albuma. Kljub temu, da je glavna tema besedil (nikoli potrjena) nezvestoba njenega moža Jay-Zja, film nosi močno feministično sporočilo o izkušnji temnopoltih žensk v Ameriki. Danes se ta tematika preriva v ospredje tudi po zaslugi tega albuma, ki je bil takrat še nekoliko pred svojim časom. Album/film je sestavljen iz 11 poglavij, vsako predstavlja korak na poti čustvenega spopadanja s prevaro. Uverture v pesmi so fantastični monologi, pesmi pa vsaka v svojem žanru – vse od hip hopa, countryja, soula do trapa, gospla in elektronike. Ni čudno, da so ga razglasili za album desetletja. Beyonce je res mojstrica.«

Slon & Sadež – Komercialne pizde

»Pri osmih letih, ko sem prvič slišala Reperja in Rožico, sem bila zagotovo premlada, da bi lahko v celoti cenila Slona in Sadeža, ampak že takrat sem sedela na postelji z odprtimi usti in pregretim diskmanom, ker sem vedela, da je to nekaj res kulskega. Nekaj let pozneje, ko sem po naključju v roke dobila album Komercialne pizde, sem dobila tudi nekaj začudenih pogledov staršev, ko sem hodila po stanovanju in si pela, da »od takrat smo komercialne pizde«. Po začetnem nesporazumu sta starša kmalu ugotovila, da gre za »sploh ne tako slab štikl'c« in žlahtne melodije skladb Ježek, Mati nas pretepa in Lipe cvetejo so še danes del našega repertoarja.«