Načrtovanje pomaga pri obvladovanju covid-19 stresa

S tesnobo v trebuhu odpovedujemo pomembne osebne in službene dogodke. Do zadnjega čakamo, da pritisnemo »pošlji« in odpovemo družinsko srečanje, poroko, dolgo načrtovano potovanje ali večji službeni dogodek. Namesto »save the date« (»zabeleži si datum«) vse pogosteje uporabljamo »change the date« (»spremeni datum«). 

Preživeli smo prvo polovico leta, ko zaradi pandemije skoraj ničesar nismo mogli izpeljati v skladu z načrtom. »Spoznali smo, da je nadzor nad življenjem, o katerem smo mislili, da ga imamo, zelo krhek,« stanje opisuje Shevaun Neupert, profesorica psihologije na State University of North Carolina. 

Pri tem opozarja, da stanje neprestanega vzorca »na čakanju« precej obremenjuje naše duševno zdravje. Raziskave namreč izpostavljajo močno povezavo med neznano prihodnostjo in tesnobo, neodpornost na negotovost pa je močno povezana z depresijo. 

Človek je edina vrsta, ki porabi ogromno možganske energije za načrtovanje. Zato je za nas pomembno, da še naprej načrtujemo, ne glede na to, da se nam lahko načrti izjalovijo. Če načrtujemo, ohranjamo pozitivno naravnanost, ki nas ščiti pred stresom. Načrtovanje je del naše narave. 

Načrtovanje kot spopadanje

Načrtovanje dejavnosti nam lahko pomaga pri preprečevanju stresa na način kognitivnega procesa, ki se imenuje »proaktivno spopadanje«. Po besedah profesorice Neupert predstavlja kombinacijo vedenjskih in miselnih procesov. V devetdnevni raziskavi z 200 udeleženci je analizirala, kako se spopadajo z dnevnim stresom. Tisti, ki so delovali na način proaktivnega spopadanja – torej so razmišljali o prihodnosti, predvidevali in delali načrte za premagovanje potencialnih težav –, so se bolje odzivali na stres. 

»Načrtovanje je lahko močna oblika proaktivnega spopadanja,« razlaga Neupertova. Načrtovanje dogodkov v prihodnosti pomeni, da prihodnost obstaja in da boš lahko počel stvari, ki jih želiš početi. Lahko gre za obisk frizerja ali manikuro, pa tudi če menite, da na določen dan čez mesec ali dva ne boste mogli priti. Načrtovanje dejavnosti, ko nekaj naredite zase, je zelo pomembno. 

Za boljše počutje je dovolj že seznam aktivnosti, običajnih in tistih, ki si jih res želite in ki se jih boste lotili, ko bo življenje postalo bolj predvidljivo. Na ta način se lahko vsaj veselite prijetnih stvari, ki vas čakajo v prihodnosti. 

Zakaj ne maramo nepredvidljivosti

Psihologi so že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ugotovili, da lahko človeški možgani v določenem času procesirajo le omejeno količino informacij. Če zaradi negotovosti težko opravljamo dejavnosti, vse nedokončane obveznosti ostajajo v naših glavah kot neskončen seznam nedokončanih opravil. V določenem trenutku imamo v glavi do 15 opravil (od nakupovalnega seznam do poroke), s katerimi se miselno ukvarjamo. Če je teh opravil zaradi negotovosti več, postane za nas vse skupaj preveč naporno, kar nas vodi v stresne situacije. 

Natančen načrt pomaga pri omejevanju kognitivne obremenjenosti

Kako torej delovati? Določeno nalogo lahko takoj opravite ali pa se je lotite z natančnim načrtom v prihodnosti. Lahko si rečete: »Trenutno tega ne morem narediti, zato bom počakal do 1. septembra in se težavi posvetil takrat.« Prelaganje obveznosti je po mnenju psihologa Masicampa presentljivo učinkovito. Veliko bolje od negotovosti. 

Negotovost različno vpliva na različne ljudi. Zdajšnje stanje je še posebej težko za ljudi, ki bolj ali manj natančno načrtujejo prihodnost. Pomagajo si lahko tako, da skrajšajo časovni okvir načrtovanja in namesto za tri mesece naprej stvari načrtujejo na krajši, bolj obvladljiv rok ali pa poskušajo spremeniti svoje vzorce.

Kakor koli, če želite živeti bolj zadovoljno in srečno, načrtujte. Načrtujte vesele dogodke, druženja ali potovanja, pri čemer pa ne pozabite na možnost brezplačne odpovedi »v primeru« ...

prirejeno po BBC