Najboljša poslovna knjiga za leto 2025 je Prevlada avtorice Parmy Olson

Prevlada, ki je izšla pri založbi UMco, je bila razglašena tudi za najboljšo knjigo leta po izboru Financial Timesa, med bralce pa prinaša resnično zgodbo o umetni inteligenci, ChatGPT-ju in tekmi, ki spreminja svet.

Komisija, v kateri so bili poleg predsednika Janeza Škrabca še Tanja Skaza, Lovro Peterlin, Petra Juvančič, Jaka Gerčar, Enej Kirn in Nina Rojc Dobrin, o knjigi meni, da je »delo, ki zareže v samo jedro sodobnega poslovanja.

Njena avtorica razkriva, kako tehnološki giganti in algoritmi oblikujejo informacije, odločitve in razmerja moči – in s tem neposredno vplivajo na poslovne modele, konkurenčnost in prihodnost organizacij,« so zapisali.

Dodajajo, da v času, ko se etika in odgovornost selita iz robov razprav v središče strateških odločitev, Prevlada ponuja jasen kompas in pokaže, kaj se skriva v ozadju tehnologij, ki upravljajo naš vsakdan, ter zakaj morajo voditelji te mehanizme razumeti, če želijo ostati verodostojni, odporni in korak pred drugimi.

Prepričani so, da z močjo analize, aktualnostjo in izjemnim občutkom za preplet tehnologije in družbe Prevlada preseže klasično tehnološko literaturo ter postane obvezno branje za vsakogar, ki kroji poslovne odločitve prihodnosti.

Prevlada ni le še ena knjiga o umetni inteligenci

Da bo knjiga svojo zasluženo pozornost dosegla tudi med slovenskimi bralci (pa ne le v poslovni javnosti, temveč pri vseh, ki jih zanima, kako se premeščajo karte moči na prizorišču umetne inteligence), je že poleti v tiskani izdaji MM-a napovedala Simona Kruhar Gaberšček, glavna in odgovorna urednica Marketing magazina.

Po njenem mnenju Prevlada ni le še ena knjiga o umetni inteligenci, temveč natančno raziskan, novinarsko pretehtan in pripovedno napet dokument časa, v katerem smo se znašli – časa, ko peščica ljudi in podjetij oblikuje prihodnost sveta.

Dodajamo njeno recenzijo:

Olsonova, dolgoletna poročevalka za Bloomberg Opinion, Wall Street Journal in Forbes, je v knjigo vtkala pogovore z več kot sto strokovnjaki, podjetniki, vlagatelji tveganega kapitala ter zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi v tehnoloških podjetjih.

Med pisanjem je poslušala na desetine ur intervjujev s ključnimi igralci, kot so Sam Altman (OpenAI), Demis Hassabis (DeepMind) in Ilya Sutskever, ter raziskovala zakulisje najpomembnejših prebojev zadnjega desetletja.

Zgodbo poganja vizija dveh izjemnih posameznikov – Sama Altmana in Demisa Hassabisa. Prvi vidi splošno umetno inteligenco kot orodje za ustvarjanje nepojmljivega bogastva (in nato pravično razdelitev med prebivalce sveta, čeprav ne zna prav dobro razložiti, kako natanko naj bi to potekalo).

Drugi pa jo dojema kot orodje za pospeševanje znanstvenega razumevanja. Kljub drugačnim pogledom pa imata skupno točko: sodelujeta s tehnološkima velikanoma Microsoftom in Googlom, ki vodita dirko za prevlado, saj sama nikakor ne bi zmogla zagotoviti dovolj sredstev za financiranje novega koraka v tehnološki revoluciji.

V ozadju se namreč bije tudi oster boj za kadre; plače strokovnjakov za umetno inteligenco lahko dosegajo tudi večmilijonske letne zneske.

Kot zapiše, je pri trenutni hitrosti te tekme nemogoče predvideti, kaj se bo zgodilo v mesecih in letih po marcu 2024, ko je pisala knjigo. »Če se ob tem sprašujemo, ali lahko Samu Altmanu in Demisu Hassabisu ter Microsoftu in Googlu, pod okriljem katerih delujeta, zaupamo glede oblikovanja naše skupne prihodnosti, prežete z umetno inteligenco, lahko rečemo le, da nimamo veliko izbire. Oba izumitelja sta svojo inovativnost povezala z dvema izmed največjih podjetij na svetu in se tako pridružila množici inovatorjev v preteklosti, ki so prilagajali lastne ideale, da so ostali v tekmi in pridobili na moči. Iz te zveze smo dobili eno najbolj transformativnih tehnologij vseh časov. Kakšna pa bo cena, pa bomo še videli.«

Knjiga ne podaja enoznačnih odgovorov, temveč odpira vprašanja, ki jih moramo kot družba nasloviti.

Kako naj ravnamo s tehnologijo, ki lahko prinese izjemno korist, a hkrati krepi moč že obstoječih monopolistov? Kaj pomeni, da se UI razvija v rokah peščice zasebnih podjetij, ki nadzorujejo podatke, vire in infrastrukturo? In kdo pravzaprav usmerja ta razvoj?

Avtorica opozarja, da resnična nevarnost umetne inteligence ni v samih algoritmih, temveč v neodgovornosti, pomanjkanju transparentnosti in neustavljivi želji po zmagi.

V času, ko je razumevanje umetne inteligence ključno za orientacijo v sodobnem svetu, ponuja bralcem orodja za refleksijo – ne le nad tehnologijo, temveč nad človeškim ravnanjem z njo.