»Negativen test, pištola na čelo, maska na obraz in akcija«

Kot da bi obtežen tekel maraton in vmes še verižno kadil

V MM-u oz začetka pandemije poročamo, kako se oglaševalske agencije spopadajo z varnostnimi ukrepi. Mnenja in izkušnje so si podobni – v slogu »večinoma delamo od doma, ni lahko, ampak zmoremo«. Ob tem se porajajo vprašanja, kako naprej v letu 2021, ki naj bi bilo (v pozitivnem smislu, seveda) drugačno od leta 2020. Koronavirus je zelo »posegel« v proces dela, in močno otežil ali celo onemogočil ekipno dinamiko in človeški stik pri snovanju in produkciji oglasov.  

Svoj zelo nazoren pogled za Adweek podal Jason Kreher, kreativni direktor v agenciji Wieden+Kennedy Portland (znani predvsem po dolgoletnem in uspešnem sodelovanju z Nikejem). »Produkcija oglasov v pandemiji je, kot da bi obtežen tekel maraton in vmes še verižno kadil. Ponosen si nase, ko je konec. Vendar pa pogoji niso idealni in partner ti grozi s ločitvijo, če to storiš še enkrat.« Kako sami doživljajo otežene okoliščine, so nam zaupali Katja Petrin Dornik, Jure Tovrljan in Blaž Ritmanič.

Koronavirus je posegel tudi v vsebino oglasov

Prvi val je po besedah Katje Petrin Dornik, kreativne direktorice v agenciji Grey Ljubljana, kot cunami »zradiral« produkcijo večjih televizijskih oglasov in naplavil kompromise v smeri večje rabe posnetkov iz t. i. videobank in zatekanja v animacije. »Sčasoma so se stvari umirile, a še zdaleč ne normalizirale. Vse predprodukcijske faze tako še vedno potekajo skoraj izključno na daljavo, zaradi nepredvidljivosti ukrepov pa raste tudi nervoza ob bližanju začetka snemanja,« pojasnjuje. Za bistveno bolj zahtevno se je po izkušnjah sogovornice izkazala sama produkcija. »A ko dejansko steče, je hitro jasno, da če bi vsi tako strogo upoštevali varnostne protokole proti širjenju virusa, kot jih upotevamo na večjih snemanjih, bi bila Slovenija že zdavnaj brez koronavirusa. Ni pa koronavirus posegel le v logistiko, ampak tudi v vsebino. Osebno sem že spreminjala že potrjene scenarije v smeri »koronske neproblematičnosti«, »masovke« za zdaj žal odpadejo tudi na televizijskih zaslonih.«

»Včasih se res počutiš neumno, ko pol ure govoriš v zaslon«

Človek se sčasoma vsega navadi, pravi Jure Tovrljan, kreativni direktor v AV studiu. In prav tako so se v agenciji navadili dela na daljavo. »Na kreativni proces je seveda zaprtje družbe močno vplivalo, verjamem pa, da smo vseeno prihajali oziroma še vedno prihajamo do primerljivih rezultatov. Le pot do njih je drugačna, pa niti ne nujno bolj trnova. Vsekakor je več samostojnega dela, povezovanja členov v celoto,« je povedal Tovrljan. Zaupanje ekipi je v dani situaciji zanj še toliko pomembnejše. Osebno najbolj pogreša »brainstorminge« celotne ekipe s flomastrom v eni in »printi« v drugi roki. Prav tako tudi predstavitve naročnikom »v živo«, ko je mogoče sproti spremljati odzive prisotnih in prilagajati tempo predstavitve. »Včasih se res počutiš neumno, ko pol ure govoriš v zaslon, na katerem deliš koncept ostalim, ki jih niti ne slišiš, kaj šele vidiš. Ampak na koncu vedno nekako pripeljemo voz do cilja.« Kot veliko težavnejšo izpostavlja samo produkcijo, ko je govora o fotografiji in videu. »Oteženo delo imajo stilisti, »cast« in »location« agencije, ampak se po mojem mnenju produkcijske hiše z omenjenim dobro spopadajo. Kako bo delo kreativcev in nasploh agencij videti čez leto ali dve, ne ve nihče. Sem pa prepričan, da se bodo (na žalost) določeni ukrepi oziroma način dela obdržali,« je povedal.

Za trenutek celo pozabiš, da zunaj razsaja virus

Blaža Ritmaniča, kreativnega direktorja v Formitasu, smo ujeli ravno med snemanjem. »Negativen test, pištola na čelo (merjenje temperature), maska na obraz in akcija. Omejitve so, ampak se vse da in ob super produkcijski ekipi za trenutekcelo pozabiš, da ‘zunaj’ razsaja virus.«