»Nismo hipiji iz garaž, temveč podjetja prihodnosti«

V organizaciji Vienna Business Agency in s podporo Austrian Business Agency (ABA) se festival že peto leto zapored osredotoča na dogodke med start-upi in investitorji, tematsko razdeljene pogovore in podporo start-upom z ambicijo širjenja. Glavni cilj? Povezovanje ustvarjalnih posameznikov z razvijalci, investitorji, tehnološkimi in trajnostnimi igralci v skupnost, ki si deli vizijo prihodnosti.

Letos je ViennaUP gostil kar 65 dogodkov v devetih dneh, razpršenih po vsem Dunaju, s posebnim poudarkom na zdravstvu, tehnologiji, trajnosti, podnebnih rešitvah in socialnem podjetništvu. Festival, ki je pritegnil okrog 15 tisoč udeležencev, pa ni le platforma za razpravo – Avstrija tudi aktivno spodbuja tuje start-upe k vstopu na njihov trg preko dostopa do financiranja, izgradnje tehnoloških centrov in coworking prostorov. Ker želijo svoj glas o Dunaju in Avstriji kot start-upom prijaznem okolju na mednarodni ravni še razširiti, so na festival povabili tudi izbrane medije iz regije, med njimi tudi MM. Zanje so uvodoma pripravili posebno novinarsko srečanje, na katerem so predstavili nekaj izjemno zanimivih podjetniških zgodb, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Avstrija kot testni trg

Eden od izstopajočih start-upov je Byrd, logistični partner za e-trgovino na območju EU in Združenega kraljestva, ki ga je leta 2016 s še dvema partnerjema soustanovila Petra Dobrocka, sicer njegova operativna direktorica. Z več kot 65 zaposlenimi v petih državah se podjetje danes uvršča med pomembne igralce na področju logistične podpore spletnim trgovcem. Dobrocka je poudarila pomen Avstrije kot idealnega testnega trga – majhnega, a dovolj raznolikega, da start-upi lahko dobijo ključne povratne informacije brez velikih začetnih vlaganj: »Testirali smo prvi produkt, zanimanja je bilo malo, a smo se na ta način izognili širjenju neuspešnega modela.« Pri Byrdu se zavedajo, da se dolgoročno ne morejo zanašati zgolj na zunanje naložbe, zato sta njihov fokus rast in stabilna struktura prihodkov.

Polnjenje prihodnosti z Electro

Podobno pragmatičen pristop ima tudi Electra, start-up iz Pariza, ki razvija izjemno hitro rastočo mrežo hitrih električnih polnilnic. V Avstriji so prisotni od leta 2023, trenutno imajo 12 zaposlenih in načrtujejo širitev na 120 postaj do leta 2027. Podjetje, ki ni povezano z nobeno naftno družbo, stavi na specializacijo: vlagajo izključno v hitre polnilnice, osredotočajo se na uporabniško izkušnjo in cenovno dostopnost (zagotavljajo 10 do 20 odstotkov nižjo ceno za uporabnike), razvili pa so tudi lastno aplikacijo za rezervacijo postaj po vsej Evropi. Podporo pri širjenju so prejeli tudi s strani Avstrijske poslovne agencije, naslednja trga, ki ju nameravajo osvojiti, pa sta Poljska in Madžarska.

Electra pri širjenju sledi logiki čim bolj izkoristiti tržni trenutek: natančno spremljajo, kje konkurenca beleži rast, in na te trge vstopajo z ambicijo, da jo prehitijo. Češko, denimo, so za svoj naslednji trg izbrali zaradi eksplozivne rasti prodaje električnih vozil – kar 70 odstotkov v enem letu –, za katero je zaslužna predvsem avtomobilska znamka Škoda.

Fermentful: zdravje črevesja kot poslovna priložnost

Zanimiv primer je tudi latvijski start-up Fermentful, ki sta ga ustanovili Anda Penka in Oksana Dāve. Njihova fermentirana pijača iz zelene ajde cilja na vse večjo skupnost t. i. biohekerjev in posameznikov, ki želijo izboljšati svoje zdravje na dolgi rok. Izdelek je brezglutenski, primeren za vegane, a kljub temu zasnovan z mislijo na okus ali kot pravi Anda Penka: »Okus je kralj.«

Fermentful je nedavno vstopil na avstrijski trg v sodelovanju z največjim trgovcem in se že pogaja s trgovsko družbo Rewe za nadaljnja partnerstva. Njihova strategija temelji na vstopu na najzahtevnejše trge (Švica, Francija, Velika Britanija, Poljska), kjer želijo s kakovostjo izdelka in dobro zgodbo osvojiti prodajne police. ViennaUP jim je omogočil ključne stike in hiter dostop do lokalnih uvoznikov, kar je še en dokaz pomena festivala za konkretne poslovne premike.

Podporniki idej prihodnosti

Festival pa ne bi imel takšnega vpliva brez močnega podpornega okolja. Calm/Storm Ventures, zdravstveno usmerjeni investicijski sklad, in Speedinvest, eden od največjih evropskih skladov tveganega kapitala, aktivno iščeta podjetja, ki spreminjajo igro. Markus Lang, generalni partner v Speedinvestu, poudarja, da je Dunaj postal prepoznaven kot vozlišče start-upov: »Tudi politiki in odločevalci danes razumejo, da start-upi niso več le hipiji v garažah, ampak gradniki prihodnjega gospodarstva.«

Lang poudarja tudi pomen razpršenosti talentov in možnosti financiranja, ki jih start-upi lahko najdejo v Avstriji: »Talent najdete povsod, denarja pa ne.« Med njihovimi naložbami je tudi na primer slovenski start-up Flaviar, kar potrjuje, da Speedinvest resnično verjame v moč idej tudi iz manjših držav.

700 milijonov razlogov za prihod v Avstrijo

Avstrijski ekosistem startupov je danes dobro financiran. Preko različnih skladov in podpornih programov je podjetnikom na voljo več kot 700 milijonov evrov sredstev. Investitorji prihajajo iz vse Evrope – med drugim so to nizozemski pokojninski skladi, francoske banke in korporativni vlagatelji. Vsi imajo skupno točko: dolgoročno vizijo.

V takšnem okolju se start-upi ne le rojevajo, temveč tudi rastejo. Avstrija ponuja kombinacijo talentov, infrastrukture, politične volje in finančne podpore, kar jo postavlja med najbolj zanimive evropske destinacije za inovatorje, so na novinarskem srečanju zagotovili predstavniki Dunajske poslovne agencije (VBA) in Avstrijske poslovne agencije (ABA).

Zakaj neuspeh ni konec, temveč začetek

Na festivalu so veliko razpravljali tudi o neuspehih; ne preseneča, da se je na dogodku Fuckup Nights trlo ljudi, veliko pozornosti pa je požela tudi okrogla miza, na kateri je sodeloval tudi organizator avstrijskih »noči neuspeha« Dejan Stojanović, sicer serijski podjetnik in »navdušenec nad neuspehi« (failure enthusiast), kot se je opisal. Neuspeh je označil za svoje »plačilo« – dragoceno in nujno sestavino uspeha. »Ne gre za to, kako se neuspehu izogniti, temveč kako se z njim soočiti. Vsak padec je priložnost za rast,« pravi. V Silicijevi dolini je neuspeh že dolgo viden kot znak poguma, v Evropi pa smo, po njegovih besedah, še precej zadaj. »Sicer se ta miselnost počasi spreminja, tudi po zaslugi ViennaUP, a to ni dovolj, če želimo zares slediti tempu sveta,« je bil neposreden.

Tudi ekstremni športnik in svetovni rekorder Christian Redl se z neuspehi sooča dobesedno pod površjem – v globinah oceanov. Njegov pogled: »Zame neuspeh ne obstaja. Vsaka napaka je lekcija. Strah ni resničen – obstaja samo v prihodnosti. Namesto ‘strah’ raje uporabljam besedo ‘spoštovanje’.«

Christian Friedl z univerze FH Joanneum in vodja avstrijskega Global Entrepreneurship Monitorja pa opozarja, da je pomemben tudi premišljen pristop. »V ZDA je ogromno poskusov start-upov, a jih tudi ogromno propade, kar je drago. V Avstriji smo bolj premišljeni, zato tudi manj podjetij propade. To ni nujno slabost, če znamo iz tega potegniti pravo energijo za rast.«

Raziskovalec Alexander Klamar pa je izpostavil družbeni problem stigme neuspeha: »Že na univerzi študente učimo, da se morajo neuspehu izogniti. A ko vstopijo v podjetništvo, se miselni obrat zgodi prepozno. Če bi družba drugače vrednotila napake, bi imeli več inovacij in manj stagnacije. Primer Nokie in Kodaka jasno pokaže, kam vodita aroganca in strah pred spremembami.«

Za zaključek je Stojanović izzval publiko: »V Evropi imamo ogromno znanja in nekaj samorogov, ampak včasih smo že bili pionirji. Lahko smo znova. Postanimo navdušenci nad neuspehom! Podprimo se z znanjem, navdušujmo drug drugega in širimo dobre vibracije.«

Kot so se strinjali vsi panelisti, je neuspeh neizogiben, vprašanje je le, kaj bomo naredili z njim. Če želimo kot posamezniki, podjetja in družba napredovati, se moramo najprej naučiti padati – in potem vstajati boljši.

ViennaUP – ne le samorogi, tudi lipicanci

In še zanimivost: vizualna identiteta ViennaUP ne temelji na klasični podobi samoroga, start-upov, ki so dosegli milijardno vrednost, kot bi lahko pričakovali, ampak so se odločili za kombinacijo lipicanca in samoroga. Gre za simbol povezovanja tradicije (lipicanec) in inovacij (samorog), kar lepo povzema tudi filozofijo festivala. Avstrija se morda ne trudi biti najglasnejša v regiji, a z dogodki, kot je ViennaUP, vse bolj postaja ena od najpametnejših izbir za startupovske ekosisteme, ki si želijo več kot le pozornosti. Kot smo spoznali, si številni namreč želijo resničen vpliv na oblikovanje boljšega sveta.

Vizualna identiteta festivala ViennaUP simbolizira povezovanje tradicije (lipicanec) in inovacij (samorog), kar lepo povzema tudi filozofijo festivala. (Foto: Karin Hackl/ WirtschaftsagenturWien)

Mesto, kjer lahko resne ideje rastejo – tiho, a vztrajno

Na Dunaju sem se srečala tudi z Dženeto Schitton, ustanoviteljico fluidne agencije Vere, sicer tudi redno sodelavko MM-a, ki je o Dunaju kot lokaciji za start-upe in festivalu ViennaUP povedala: »Z vidika naše agencije je Dunaj mesto, kjer lahko resne ideje rastejo: tiho, a vztrajno. Ponuja edinstveno kombinacijo strateške lege, institucionalne zanesljivosti in kulturne globine, zaradi česar ga doživljam kot idealno okolje za podjetja, ki želijo vstopiti na trg EU. Čeprav morda ne tekmuje po številu start-upov ali intenzivnosti dogajanja z večjimi središči, Dunaj prepriča z zaupanjem, talentom in dolgoročno vizijo. Kar tukaj najbolj cenim, je možnost, da podjetja rastejo premišljeno – onkraj trendov, s pogledom na trajnost.

V tem kontekstu je zame izjemno dragocen tudi festival ViennaUP, ki Dunaj vsako leto postavi v središče mednarodne podjetniške pozornosti. ViennaUP je ena od redkih priložnosti, kjer se lahko start-upi iz Srednje in Jugovzhodne Evrope predstavijo v evropskem kontekstu brez občutka marginalnosti. Festival ustvarja mostove med svetovi, odpira vrata novim povezavam in daje energijo tistim, ki gradimo med trgi.«

V prečudoviti dunajski mestni hiši so organizirali Impact Days, konferenco, namenjeno povezovanju ključnih igralcev s področja družbenega in okoljskega vpliva – od podjetnikov, vlagateljev, oblikovalcev politik do predstavnikov civilne družbe. (Foto: Simona Kruhar Gaberšček)