Pandemija je ustavila svet, ne pa tudi ponarejevalcev

Ironija na trgu cigaret

Ugotovitve raziskave družbe Philip Morris International (PMI) kažejo na zaskrbljujoče stanje na trgu ponarejenih cigaret  v 30-ih evropskih državah oziroma v 27-ih državah članicah Evropske unije (EU), Veliki Britaniji, na Norveškem in v Švici. Čeprav skupna uporaba cigaret še naprej pada, se je delež nezakonitih cigaret povečal za pol odstotne točke na 7,8 odstotka skupne uporabe v letu 2020. To pomeni 34,2 milijarde uporabljenih cigaret v 27-ih državah članicah EU. Rast deleža nezakonitih cigaret, med katere štejejo pretihotapljene in ponarejene cigarete ter nezakonite cigarete brez blagovne znamke, je spodbudila nesluten, kar 87-odstotni porast uporabe ponarejenih cigaret. Vlade držav EU naj bi tako na račun davkov izgubile 8,5 milijarde evrov.

Pandemija še poslabšala stanje

Raziskava, ki jo je za PMI opravila družba KPMG, kaže tudi, kako so na uporabo zakonitih in nezakonitih cigaret vplivali pandemija covida-19, obdobja zaprtja in omejenega gibanja oseb znotraj EU v kombinaciji z zmanjšanjem cenovne dostopnosti. Sodeč po raziskavi se je leta 2020 skupna uporaba cigaret zmanjšala za 4,7 odstotka na 438,8 milijarde v državah EU. Po drugi strani se ukrepi, povezani z nadzorom meja zaradi pandemije covida-19, in omejitve potovanj izražajo v strmem padcu uporabe nedomačih cigaret. Ta se je v letu 2020 zmanjšala za 18,5 odstotka oziroma 11,9 milijarde cigaret.
Uporaba nezakonitih cigaret brez blagovne znamke in drugih ponarejenih cigaret se je zmanjšala glede na prejšnje leto, a ta upad je več kot izničila rast ponarejenih cigaret, uporaba katerih se je skoraj podvojila v letu 2020, torej na 10,3 milijarde ponarejenih cigaret s 5,5 milijarde v letu 2019. Ocenjujejo, da je to v prvi vrsti povzročila kar 609-odstotna rast na področju uporabe ponarejenih cigaret v Franciji, saj je uporaba ponarejenih cigaret samo v tej državi dosegla šest milijard.

Sodeč po poročilu je šla ponarejevalcem zelo na roko tudi priporočilo Svetovne trgovinske organizacije (WTO) članicam G20, da še naprej zagotovijo prosto trgovanje z medicinsko opremo in nujnimi življenjskimi potrebščinami, tudi na račun »nepotrebnih trgovskih ovir pri ključnih nabavnih verigah«. To je vodilo do ukinitve številnih tarif in kvot, kar je omogočilo, da so bolj »sproščeno« trgovsko okolje izkrostili tudi kriminalci.

FURS ne ugotavlja, ali je blago dejansko ponarejeno ali ne

V zadnjih treh letih Finančna uprava RS (FURS) ni zadržala nobene pošiljke domnevno ponarejenih cigaret, razen 5070 vodnih pip oziroma polnil za elektronske cigarete v ocenjeni skupni vrednosti 187 tisoč evrov. Navedeno blago je bilo uničeno pod carinskim nadzorom. Ob tem so za MM poudarili, da FURS opravlja nadzor nad blagom, ki prihaja iz tretjih držav. V primeru suma, da se v pošiljki nahaja blago, ki bi lahko kršilo pravice intelektualne lastnine (kot na primer blagovno znamko, model, patent, geografsko označbo porekla, avtorsko in njej sorodno pravico, zaščiteno rastlinsko vrsto), carinski organi blago začasno zadržijo v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov (UL EU L 181). »Ko FURS blago zadrži, o svojem sumu obvesti imetnika pravice, na primer nosilca blagovne znamke, in deklaranta oziroma prejemnika blaga. Nadaljnji postopek je odvisen od prejemnika blaga. Če se ta strinja z uničenjem, se blago uniči pod carinskim nadzorom, sicer pa mora imetnik pravice pred sodiščem dokazati, da so bile njegove pravice kršene,« pojasnjujejo. Finančna uprava tako ne ugotavlja, ali je blago dejansko ponarejeno ali ne.  Z zadržanjem blaga daje imetniku pravice le možnost, da kršitev svojih pravic na sodišču dokaže. Največ zadržanega blaga beležijo iz kategorij oblačil in obutve, modnih dodatkov, avtodelov, igrač in avdio/video naprav. »Ponaredki v Slovenijo prispejo v zabojnikih z ladjami ter preko pošte iz Kitajske, Hongkonga in Turčije, nekaj tudi iz Singapurja in Indije. Blago, ki prispe v koprsko pristanišče, je večinoma namenjeno prejemnikom v drugih državah članicah EU (Češka, Madžarska, Hrvaška, Avstrija), zadržane poštne pošiljke pa so praviloma namenjene prejemnikom v Sloveniji in so rezultat spletnih nakupov. Večina zadržanega blaga se uniči pod carinskim nadzorom,« so povedali v FURS-u.

V pandemiji so se hitro prilagodile tudi kriminalne združbe

EUROPOL je v svojem letnem poročilu opozoril, da so se v času pandemije tudi kriminalne združbe hitro in učinkovito prilagodile. Kot enega od dokazov navajajo, da so evropski trg preplavili tudi ponaredki medicinskih pripomočkov, kot so medicinska oprema, rokavice, ventilatorji in maske. Še ena od zanimivosti EUROPOL-ovega poročila je tudi, da spletne trgovine in promocija ponarejenih izdelkov niso le predmet tako imenovanega temnega spleta (dark weba), kjer precej lažje svoje kupce najdejo preprodajalci drog in orožja. Po ugotovitvah EUROPOL-a je prisotnost ponarejevalcev na temnem spletu sicer le obrobna. Glavni kanal je namreč še vedno splet, kot ga uporablja velika večina spletnih uporabnikov. Tudi v Mednarodni trogvinski zbornici (ICC) v svojem poročilu Intellectual Property Roadmap 2020 ugotavljajo, da je pandemija sicer ohromila globalno poslovanje in ustvarila enega od najmočnejših negativnih učinkov na varnost nabavne verige v zgodovini. Ob pomanjkanju surovin in povečanja povpraševanja po njih so ponarejevalci in njihovi distributerji našli svojo priložnost. »Zmanjšan obseg pristnih materialov daje kriminalcem možnost, da nabavno verigo 'zastrupijo' s ponarejenimi izdelki. Takšne grožnje predstavljajo združbe, ki ugotovijo pomanjkljivosti v nabavnih vergiah, ki ponujajo mateirale in vire po nižjih cenah do te mere, da je to 'zastrupitev' težko odpraviti,« med drugim piše v poročilu. Poleg tega kot neposreden rezultat pandemije prihaja do velikega pomanjkanja nekaterih izdelkov, ki jih proizvajajo po svetu, predvsem na Kitajskem. Slednja je s Hong Kongom vodilna proizvajalka in distributerka ponarejenih dobrin ter s tem predstavlja idealno okolje za ponarejevalce. No, tudi kitajski ponarejevalci so se morali vsaj za nekaj časa ustaviti. Na portalu World Trademark Review tako navajajo, da se je sočasno z industrijo v času, ko je bil velik del kitajskih mest v karanteni (na začetku leta 2020), ustavila tudi proizvodnja ponaredkov. »Zaposleni ne morejo nazaj v tovarne, zato se te sploh še niso odprle. Poleg tega so zaprte tudi tržnice s tkaninami, tako da sploh ne moremo do njih. To pomeni zamude pri pošiljkah in pri proizvodnji. Trenutno sploh nimamo kaj proizvajati,« navajajo vodjo ene od ponarejevalskih tovarn.

Ko luksuzne blagovne znamke in tehnološke platforme stopijo skupaj

Številne modne znamke, predvsem luksuzne, se že leta borijo proti ponaredkom. Kot vemo, je pandemija zaprla trgovine in prodaja se je preselila na splet. To je ponarejevalcem dalo še dodatne možnosti. Najbolj iznajdljivi so prodajali ponaredke preko eBaya,  Facebooka in Instagrama, nekateri pa tudi preko Amazona. Aprila 2021 pa se je zgodilo za modni svet nekaj precej nenavadnega. Gucci in Facebook sta vložila skupno tožbo proti ponudniku ponarejenih Guccijevih oblačil, ki je svojim strankam prodajal in oglaševal preko več kot 100 profilov na Instagramu in Facebooku. Ker uporabnik tudi po opozorilu in izbrisu profilov ni prenehal s svojo dejavnostjo, je sledila tožba. Še pred tem so proti ponarejevalcu podobno skupno tožbo vložili Amazon, Valentino in Ferragamo. »Ta močan, sodelovalni pristop, kaže na premik pri obravnavanju spletne prodaje ponarejenih izdelkov. Tožbe modnih znamk proti spletnim platformam, ker niso storile dovolj proti ponarejevalcem, niso nič novega. Zdaj pa se tovrstne aktivnosti obračajo proti ponarejevalcem samim,« so zapisali na analitičnem portalu Lexology. Po drugi strani so morale tudi platforme postati bolj proaktivne. Da nekomu izbrišeš profil (ali več) ob vedno bolj iznajdljivih ponarejevalcih pač ni dovolj, da bi upravičil zaupanje blagovnih znamk in uporabnikov.

Na veselje številnih znamk, ki so redni »gostje« ponarejevalcev, sta se Gucci kot oškodovanec in Facebook kot »prodajna« platforma odločila za skupno tožbo proti enemu od večjih ponarejevalcev. Ali je bila poteza le kaplja v morje ali ne, predvsem pa, ali bodo temu sledile tudi druge znamke in platforme, bo seveda pokazal čas. (Foto: Reuters/Neil Hall)

Vedno bolj smo podobni Kitajcem in Kitajci so vedno bolj podobni nam

V slovenski družbi Equa, ki proizvaja dizajnerske stekleničke, so zasledili veliko ponaredkov svojih izdelkov, ki se prodajajo vse od Evrope do Kitajske. Ponaredke so zasledili tudi na policah trgovskih verig v Avstriji in Nemčiji. Kot je za MM povedal Anže Miklavec, so tudi večji trgovci, ki so prej prodajali izvirnike, »skočili« na ponaredke. »Nekaj je ponaredek, drugo je dovoljen ponaredek oziroma predmeti, ki so formalno dovoljeni. Evropska zakonodaja je pri patentih za dizajn takšna, da gre lahko skozi že minimalna sprememba. In če je že majhna sprememba sprejemljiva, vam torej sploh ni treba veliko spreminjati,« pojasnjuje Miklavec. Po njegovih opažanjih povečanja ponaredkov ni povzročila koronakriza, ampak gre preprosto za trend. »Sam temu pravim, da postajamo vsak dan bolj podobni Kitajcem in Kitajci postajajo vse bolj podobni nam. Kitajci nam postajajo podobni, ker del ljudi tam tudi ceni dizajn in izvirnike. Ponaredki so se včasih pojavljali samo na Vzhodu, zdaj pa je očitnega kopiranja vedno več tudi na Zahodu. Razlika je samo v tem, da se v EU večja podjetja pravno zaščitijo in kopirajo ravno toliko, da je še v dovoljenih mejah.«

»Vsak dan postajamo bolj podobni Kitajcem in Kitajci postajajo vse bolj podobni nam. Kitajci nam postajajo podobni, ker del ljudi tam tudi ceni dizajn in izvirnike. Ponaredki so se včasih pojavljali samo na Vzhodu, zdaj pa je očitnega kopiranja vedno več tudi na Zahodu. Razlika je samo v tem, da se v EU večja podjetja pravno zaščitijo in kopirajo ravno toliko, da je še v dovoljenih mejah,« meni Anže Miklavec, direktor Eque. Na zgornjih fotografijah tudi primerjava izvirnika in ponaredka.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, oktober 2021, #484. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.