Porschejev prehod iz asfaltnih dirkališč na virtualne – in nazaj na asfaltne

Virtualna želja po hitrosti

V prispevku »E-šport: svet, ki ga pandemija ni ohromila« smo na začetku letošnjega maja ob praktično popolni odsotnosti športnih dogodkov ugotavljali, da ima v času praznih stadionov e-šport svoj veliki »trenutek«. S povečanjem (spletne) gledanosti je pritegnil zanimanje tudi tam, kjer ima tradicionalni šport »pavzo«. Ob vsesplošnem povečanju števila igralcev pa tudi ogledov oziroma ogledanih ur prenosov tekem pa ni manjkalo očitkov, da bi lahko oglaševalci resneje posegli na »teren« in proračune za športne dogodke vsaj delno preusmerili v e-športne. Ena od znamk, ki norije za e-športom ni izpustila iz rok, je Porsche. Ta je sicer že leta 2016 v partnerstvu z EA Sports napovedal že tako obsežno »udeležbo« v videoigrah. Sodeč po pisanju portala carwow.com so se porscheji pojavili v 1823 dirkaških igrah (zadnji zapis marca 2020, ikonični avtomobil Porsche 911 pa najdete v težko pričakovani videoigri Cyberpunk 2077). Letos je nemški avtomobilist ob odsotnosti velikih dirk, kot sta 24 ur Le Mansa in Formula E, še odločneje vstopil v svet e-ešporta. No, tehnično gledano dirke niso bile odpovedane – preselile so se v virtualni svet. Preko platform za prenose, kot je Twitch, jim je uspelo doseči novo, predvsem mlajše občinstvo. Med drugim so organizirali regijski dirkaški turnir Porsche Asia Pacific Forza Cup, s katerim so dosegli skoraj 25 milijonov ljudi. Janine Dietzel, vodja izkustvenega marketinga v Porscheju za področje Azije in Pacifika, je za britanski portal The Drum poudarila, da je znamka od nekdaj povezana z dirkanjem. Vendar pa je danes dirkanje v virtualnem svetu, sploh pa v trenutnih okoliščinah, prav tako vznemirljivo. Tako vlaganje v e-šport ni le začasna rešitev. »E-šport igra glavno vlogo pri naši rasti v letu 2020, saj smo lahko nagovarjali nove ciljne skupine. Gre za odlično priložnost, da se avtentično povežemo z novo generacijo ljubiteljev avtomotošporta. Tudi ko se bomo vrnili na fizične dirkaške proge, bomo še naprej vlagali v e-šport in vljučevali skupnost na tej platformi,« je povedala. V prihodnje naj bi v svojih salonih kot del izkušnje z blagovno znamko vedno pogosteje vključevali simulatorje.

Prepletanje pravega dirkanja in simulacije

Videoigre veljajo za svojevrstno – in pogosto podcenjeno – platformo pripovedovanja zgodb (ang. storytellinga). Porsche ima na tem področju ambicije tudi v Sloveniji, kjer sodelujejo z agencijo PM, poslovni mediji. Po besedah Primoža Inkreta, direktorja in partnerja v PM, poslovni mediji, pripovedovanje zgodb vedno temelji na odlično pripravljeni vsebini, ki jo praviloma pripravljajo za medij usposobljeni strokovnjaki oziroma novinarji, pisci in uredniki, ter razumevanju, koga nagovarjamo. Pri strateškem komunikacijskem sodelovanju z blagovno znamo Porsche v Sloveniji (njihova matična mreža C3 s Porschejem sodeluje že več let) so raziskovali tudi nove pristope. »Tako smo našli kar nekaj različnih smeri. Z Nikolo Sekulovićem smo na primer raziskovali zvočni segment in hkrati zagnali prvo plačljivo kampanjo na Spotifyu v Sloveniji ter pripravili sezname glasbe, prilagojene za vožnjo z modelom Panamera. Z Luko Zavišičem pa smo se podali na področje igranja iger (ang. gaminga, op. p.).« Kot pravi Inkret, ni naključje, da Porsche na globalni ravni že desetletja vlaga v lastno promocijo preko dirkaških simulacij in drugih e-iger ter da imajo tudi svojo lastno profesionalno e-dirkaško ekipo, ki se meri na različnih tekmovanjih. »A mi smo želeli nekaj pristnega, nekaj lokalnega. Ne nazadnje je Porsche edina večja premijska znamka v Sloveniji s celotno podporo, torej lokalnim uvoznikom, salonom, svetovalci, servisom kot tudi marketingom, ki ima za cilj prilagojeno komuniciranje z zahtevnim in drugačnim slovenskim kupcem. Zato smo se odločili tudi za lastno produkcijo in za začetek enemu od najboljših slovenskih e-dirkačev ponudili izkušnjo dirkanja na istem dirkališču, v istem vozilu, električnem Porscheju Taycan, a v resničnosti in ne preko zaslona,« pripoveduje Inkret. A to je po njegovih besedah le začetek pripovedovanja zgodbe in predvsem realen prikaz, kaj v tem primeru pomeni E-Performance. »Torej popolnoma električna energija v čistokrvnem porscheju, ki je sicer lahko uporaben tudi pri vsakdanjih opravkih in nakupih v trgovini, a mi smo ga želeli preizkusiti v okolju, kjer se lahko dodatno izkaže: na dirkališču. V ta namen smo ekskluzivno rezervirali tudi dirkališče Red Bull Ring, ki je najbližje profesionalno dirkališče in je tudi prizorišče dirk Formule 1, na katerem je mogoče voziti tudi v večini dirkaških simulacij, v našem primeru v igri Gran Turismo Sport. To je zgodba, ki presega klasično komunikacijo. Takšne zgodbe imajo vedno večjo moč in doseg, seveda pa so s koronakrizo dobile tudi dodaten zalet,« pojasnjuje Inkret.

»Danes ni več pomembno le, koliko KM ali Kw ima naš sanjski Porsche. Pomembno je tudi, da omogoča različico brez usnja za vegane in da izraža tudi celovito skrb za ekologijo, uporabo obnovljivih virov in trajnostno filozofijo, ki postaja del blagovne znamke,« ugotavlja Primož Inkret, direktor in partner v agenciji PM, poslovni mediji.

Evoluciji izdelka sledi evolucija marketinga

Glede na Porschejevo angažiranost v e-športu nas je zanimala povezava med virtualnim dirkanjem in zanimanje za avtomobilizem. Inkret ob tem poudarja, da se zanimanje za avtomobilizem, kot smo ga poznali, s tega vidika zagotovo spreminja. »V naši generaciji gotovo še velja, da je bil tisti klasični Porsche 911 kot plakat na steni marsikaterega najstnika, kljub temu, da ga skoraj nihče od nas ni videl v živo. To so sanje in hrepenenje na eni strani ter zelo dolgoročen strateški marketing in gradnja blagovne znamke na drugi. A danes ni več pomembno le, koliko KM ali kW ima naš sanjski Porsche. Pomembni so tudi celovita skrb za ekologijo, uporaba obnovljivih virov in trajnostna filozofija, ki postaja del blagovne znamke,« je povedal. Prvi pravi električni E-performance Porsche Taycan (a, kot dodaja sogovornik, ne čisto prvi, saj je bil prvi električni poskus že pred 120 leti) je tako zanj glasnik nove dobe. »Kdor se dovolj poglobi v vse podrobnosti, lahko spozna, da pomeni pravo malo revolucijo, ki se najprej kaže v samem izdelku, a hkrati ji sledi tudi evolucija na strani marketinga oziroma komuniciranja,« poudarja Inkret.

E-dogodki so alternativa fizičnim dogodkom, a nepopolna

Dogodkov, kot smo jih poznali nekoč (torej še na začetku leta 2020), še ni na vidiku. Pa se lahko iz Porschejevega primera virtualnih dirk in turnirjev naučimo, da so e-dogodki v teh okoliščinah dobra alternativa? Inkret ima e-dogodke za novo stalnico, ki le še dodatno pospešuje razumevanje digitalnega vzporednega sveta tudi v e-športu. »Če bi se letos zgodile olimpijske igre, bi bili med uradnimi udeleženci prvič v zgodovini tudi e-športniki. Fizični dogodki so in bodo ostali neprecenljivi, saj so edini komunikacijski medij, preko katerega lahko komuniciramo z vsemi našimi petimi čutili. A za zdaj jih še ne more biti, zato to kolikor lahko nadomeščamo z digitalnimi rešitvami, ki so lahko alternativa, a nikoli popolna. Fizični stiki bodo očitno postali luksuz. Bomo pa zagotovo raziskovali različne e-turnirje in podobne aktivnosti; v naslednjem letu razvijamo ideje, kaj bi lahko organizirali skupaj z Računalniškim muzejem,« je povedal.

Iz virtualne steze na pravo

Luki Zavišiču, ki blesti na virtualnih dirkah igre Gran Turismo, smo po izkušnji seveda morali zastaviti klasično vprašanje, ki ga novinarji zastavljajo športnikom po tekmi, torej, kakšni občutki ga prevevajo in pa v kolikšni meri se lahko virtualna vožnja približa resnični. Sam pravi, da je tako pri virtualnem kot tudi resničnem dirkanju prisotno enako »intelektualno znanje vožnje«. Koncept, ki si ga je zamislil sam, temelji na nekaj osnovnih pravilih. To so zaviranje na določeni razdalji pred ovinkom; »slow in, fast out« oziroma pomembnost hitrosti, ki jo prenesemo izven ovinka in ne v ovinek; občutek, kje je limit avtomobila, ki ga trenutno vozimo; razumevanje lastnosti, vedenja in nastavitve avtomobila (pogon koles, vrsta motorja, krmiljenje, razmerje teže); vzmetenje, stabilizator, naklon koles, aerodinamika, razmerje menjalnika, konsistenca, pravila športnosti v dirki in strateško načrtovanje dirke. »Ko sem sedel v tako močan avto in začel peljati po stezi, kjer tekmujejo dirkači F1 in MotoGP, se prvih nekaj krogov nisem mogel znebiti adrenalina. Vseeno pa sem se prisilil to odmisliti, ker sem se hotel čimprej navaditi na avtomobil, telesne sile in občutek hitrosti, ki je v resničnosti drugačen kot pred zaslonom. Vse to pa zato, ker sem tudi sam želel izkusiti, ali res lahko odpeljem po 15 minutah že en hiter krog z znanjem, ki ga imam iz simulatorja,« pojasnjuje Zavišič. Ob tem poudarja, da je bilo to zanj prvič, da je imel priložnost voziti več kot  200 kilometrov na uro po stezi s tako močnim avtomobilom. »Tam smo bili nekaj ur. Imel sem zelo malo časa za hitre kroge, naredil sem jih samo nekaj. Iskreno lahko rečem, da sem zelo kmalu samozavestno vozil po progi čez 200km/h. Uporabljal sem podobne točke zaviranja, iste linije vhoda in izhoda iz ovinkov. Občutljivost stopalk za plin in zavor je vsekakor drugačna, a s tem nisem imel težav, saj sem se nanje privadil v zelo kratkem času.« Izpostavlja tri stvari, ki jih v simulatorju ne občutiš zares, in sicer fizične sile, hitrost in zavedanje škode, če razbiješ avto. »Upal bi reči, da je tekmovalnost v simulatorju še večja kot v resničnosti in to iz dveh velikih razlogov. Število udeležencev v dirkah igre Gran Turismo, kjer jaz tekmujem, je povprečno 50 tisoč. V simulatorju pa je mogoče iskati tudi veliko večje meje, ki jih v resničnosti dirkači zaradi potencialne škode ne izzivajo. Hitreje ko greš, več je možnosti za nesrečo. Ker pa v simulatorju lahko ponavljamo, kolikor hočemo, lahko s takšnim treningom dosežemo neverjetno hitre konsistenčne čase, ki so v realnosti manj verjetni. Zato tudi jaz v resničnosti nikoli ne bi zaviral na točno tistih točkah s tako visoko hitrostjo, kot to delam v simulatorju.«

Dirko The Grand Final (finale Porschejevega e-športnega dirkaškega turnirja Forza Cup) so prenašali preko Facebooka, YouTuba in Twitcha v 13-ih državah.

Najhuje je tistih nekaj minut, preden greš »v akcijo«

Za eksperiment se ni posebej pripravljal. Kot pravi, le psihično. Kaj in kje bo vozil, je izvedel teden prej. »Po eni strani sem vedel, kaj me čaka. Na tej stezi sem prevozil več tisoč kilometrov v Gran Turismo in avtomobil sem tam tudi testiral. Po drugi strani pa ne, zaradi prej nepoznanih fizičnih sil in občutka hitrosti.« Poleg adrenalina je bila prisotna tudi trema. Kot glasbenik jo v tem pogledu primerja z nastopom. »Najhuje je tistih nekaj minut, preden greš »v akcijo«. Potem je najbolj pomembno, da čim bolj absorbiraš situacijo in se znajdeš v njej po svojih najboljših močeh ter v izkušnji čim bolj uživaš.« Kot pravi, se je zavedal, da je pospešek od 0 do 100km/h v treh sekundah nekaj posebnega. »Mogoče me zato to v celotnem projektu niti ni najbolj presenetilo. Najbolj so me presenetile geografske razlike na stezi, saj tega v simulatorju nisem tako opazil. Ta steza višinsko zelo variira in je zasnovana tako, da v enem trenutku vidiš v razgledu skoraj celotno stezo. V simulatorju je seveda ta razgled tudi viden, a vsekakor ne tako dinamičen. Samega sebe sem sicer presenetil, koliko mi dejansko vožnja res pomeni, saj sem po kratkem času nehal razmišljati o Porscheju ali dirkališču in se osredotočil samo na to, kako čim bolje odvoziti krog,« je povedal Zavišič. Pričakovanja so bila zanj izpolnjena. »Osebno pa bi si želel nekaj več časa za hitre kroge, ker sem vsekakor lahko šel hitreje.«

»Vožnja mi je pomembnejša od razlik med virtualnostjo in resničnostjo«

Zavišiča zanimajo tudi profesionalne vode. Kot pravi, sta čas in trud, ki ga posveča e-športu, tolikšna, kot da bi dejansko dirkal profesionalno. »Žal pa še ni tako. Seveda bi si želel imeti pot v tej smeri in tudi delam na tem. Glavna platforma, kjer delim svojo vsebino, je na mojem kanalu na YouTubu. V živo ali s kratkimi videoposnetki objavljam večino dirk, poleg tega pa ustvarjam tudi glasbeno-dirkalno tematske videe, ki so posvečeni franšizi Gran Turismo, s katero sem odrasel. Ta simulator sem namreč začel voziti pri štirih letih in je to praktično del mene.« Zavišič ne skriva želje, da bi nekoč živel od dirkanja. Kot primere navaja dirkanje za katero od ekip, sodelovanja s  sponzorji ali pa enostavno snemanje videov od doma in nadaljevanje tega, kar že počne. »Zanimivo je dejstvo, da bi me z vidika kariere zanimalo tako resnično kot tudi virtualno dirkanje. Vožnja mi je pomembnejša od razlik med virtualnostjo in resničnostjo.«

Tudi e-šport zahteva dobro psihofizično pripravljenost

Za konec smo se z Zavišičem pogovarjali o temi, ki jo v svetu e-športa in igričarstva številni radi zamolčijo. Govora je o psihofizičnem zdravju e-športnikov, ki segajo vse od milo rečeno porazne fizične pripravljenosti pa vse do odvisnosti. Zavišič pravi, da ima srečo, da je že od nekdaj zdrav. Velik adut pri tem je seveda njegova mladost. »S tem ne želim povedati, da živim na nezdrav način. Poskrbim, da vsak dan opravim 20- do 30- minutni sprehod zunaj. Zjutraj sta pomembna konkreten zajtrk in osnovno razgibavanje telesa. To sta dve stvari, ki najbolj vplivata na počutje čez dan. Pomemben je tudi dober spanec, saj je koncentracija potem čez dan višja. Tako se lažje izogibam na primer kavi, ki poviša srčni utrip, kar je slabo za tekmovanje, saj je treba biti v takšnih situacijah čim bolj miren. Ko gre za hrano in pijačo, sem mnenja, da veliko narediš že, če ne piješ alkohola, ne kadiš in ješ čim manj hitre hrane.« Za boljšo fizično pripravljenost skrbi tudi z dviganjem uteži in uživanjem beljakovinskih napitkov. Kar pa ne pomeni, da si vsake toliko ne privošči pice. »Pomembno je tudi, da se gibamo in si vsake toliko časa privoščimo nekaj, kar imamo radi! Ko treniram določeno stezo, so pomembni tudi odmori. Na svetovni ravni, kjer tekmujem, je psiha velik del celotnega procesa. Velikokrat sem slišal, da je treba razmišljati pozitivno. Jaz tega nisem nikoli razumel, ker ne vem, k čemu to prispeva. Zadostuje, da ne razmišljaš negativno. Naučiti se moraš potrpljenja in biti brez pričakovanj. Vso osredotočenost je treba dati vase in biti spoštljiv do drugih. To je recept za morebiten uspeh, najpomembneje pa je, da smo v življenju zadovoljni.«

Eksperiment je potekal na stezi RedBull Ring v Avstriji.

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, januar-februar 2020, #475-476. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.