Proglasi tokrat o ekstremizmu in genocidu
Tokrat so v Mladininih Proglasih izjemoma gostili dve temi. Ustvarjalce so pozvali, naj s svojimi rešitvami opozorijo na stanje sveta, predvsem na področju Gaze.
»Naša rešitev v obliki simbola za mir izhaja iz opažanja, da sta pacifizem in nasprotovanje vojni/vojnam še naprej nezaželena v današnjem svetu vsesplošne militarizacije, da se posameznike in skupine, ki odklanjajo orožje in preprosto zahtevajo mir, zlahka označi za ekstremiste, sodišča, npr. v Rusiji in Izraelu pa (kmalu) še kje drugje, jih obsojajo na večletne zaporne kazni in imajo celo za teroriste. Torej, zahtevati mir in odklanjati vojno je ekstremizem per se.« Igor Bašin, zavod za dejavnosti v kulturi URGH!

»Ekstremizem ni vedno glasen, očiten ali lahko prepoznaven s praporji in vzkliki; ne prihaja zgolj od radikalcev na ulicah, ampak se lahko razvije v tihih kotičkih vsakdana, v rokah tistih, od katerih to najmanj pričakujemo. Naše izhodišče je bilo preprosto, a nelagodno: obraz spletnega sovraštva je lahko kdor koli, celo prijazna babica. V digitalnem svetu anonimnost ljudi opogumlja, da izrazijo misli, ki jih sicer nikoli ne bi izrekli na glas. Naš Proglas izziva stereotipe o tem, kako je videti ekstremist, in sooča družbo z neprijetno resnico: nevarne ideje se lahko širijo iz najbolj običajnih koncev.« Sašo Braz, ustvarjalec vsebin, Herman & partnerji

»Spotaknili smo se ob kamne spotikalce, ki jih po vsem svetu polagajo v spomin preganjanim judom. Kot pacifisti smo se zavzeli, da bi enako obeleževali preganjane Palestince, ki jih judje preganjajo iz njihovih domov.« Matja Vreča, grafični oblikovalec, SOZD

»Z najino rešitvijo sva želela izpostaviti dvojne standarde, ki jih Izrael uporablja zase, hkrati pa svetu vsiljuje redefinicijo sicer jasnih pojmov, kot sta genocid in etnično čiščenje. Nedvomno je holokavst ena najstrašnejših tragedij v zgodovini, a nepredstavljivo je, da nekateri potomci njegovih žrtev danes izvajajo enake grozote nad Palestinci, obenem pa od sveta zahtevajo ‘free pass’. Vzela sva znameniti napis na vratih v Auschwitzu – Arbeit macht frei – in ga preoblikovala v Hafrada macht frei. Hafrada je hebrejski izraz za apartheidsko politiko Izraela. Pod vrati leži uničena Palestina, kar vizualno poudarja, da razlika med grozotami druge svetovne vojne in tistimi, ki se dogajajo danes v Palestini, v resnici ne obstaja.« Katarina Ferk in Matt Penko, kreativna direktorica in umetniški direktor, Skupina Futura

»Komentirati genocid je absurdno. Kot je absurdno tudi diplomatsko leporečenje, nemo opazovanje dogajanja ali zanikanje, da se prizori pred nami pravzaprav dogajajo. Zato smo vse nianse absurda nagovorili zelo neposredno in sporočili, da so najbolj trdovratni madeži tisti, ki jih pustimo na zgodovini.« Sara Mekinc, vodja vsebinskega oddelka, bold.group
