Rusi pozivajo: #nevojni

Iz OVD-Info, neodvisnega ruskega medijskega projekta, ki se ukvarja z zaščito človekovih pravic, poročajo, da se ruski predsednik Vladimir Putin doma sooča z vedno večjim uporom svojih državljanov. Prvi dan invazije na Ukrajino naj bi bilo v protivojnih protestih v 51-ih ruskih mestih aretiranih več kot 1300 ljudi, število pa se je nato povečalo na skoraj 6000. Še več Rusov s ključnikom #нетвойне protestira na družbenih omrežjih.

Na Instagramu je bilo samo med 26. in 27. februarjem objavljenih okoli 50.000 fotografij s tem ključnikom, zdaj pa jih je skupaj že več kot 330.000. Za primerjavo: to je že 10 odstotkov skupnega števila objav #MeToo, ki so postale viralne leta 2017.

Protestirajo tudi znani, kažejo se že prve posledice

Časnik The Economist je naredil geografsko analizo 51.773-ih objav s Twitterja in Instagrama, ki jih je spremljal ta ključnik. Od tega so lahko identificirali lokacijo dobrih sedem tisoč objav in skoraj polovica jih je bila objavljenih v Rusiji. Ključnik je bil uporabljen tudi v 91-ih drugih državah, med drugim v Ukrajini, Belorusiji, Ameriki in na Kitajskem.

Gibanju #нетвойне naj bi se pridružili tudi številni znani ljudje – od vodilnih ruskih šahistov in teniških igralcev do hčerke Putinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova. Kažejo se že tudi prve posledice – Ivanu Urgantu, voditelju priljubljene pogovorne oddaje na Prvem kanalu, vodilnem ruskem televizijskem programu v Rusiji, so sporočili, da je njegova oddaja umaknjena s sporeda (na kar naj bi uradno vplivale težave z umestitvijo v program, ne njegovo nasprotovanje vojni).

Ruske oblasti so se odzvale tako, da so zaostrile dostop do spleta. Po tem, ko je Facebook zavrnil prošnjo, naj prenehajo z neodvisnim preverjanjem dejstev, ki jih objavljajo ruske medijske hiše, so omejili predvsem dostop do Metinih platform. Skupina za spremljanje spleta Netblocks je 26. februarja ugotovila tudi omejen dostop do Twitterja v Rusiji.

Mediji, ki poročajo o tej temi, predvidevajo, da na družbenih omrežjih in platformah, kot sta Telegram in TikTok, strah pred povračilnimi ukrepi verjetno vseeno vodi do določene stopnje samocenzure. Ruski režim naj bi namreč uporabljal programsko opremo za prepoznavanje obrazov za identifikacijo in nadlegovanje tistih, ki izražajo nestrinjanje z vojno.