Slovenski milenijci obožujejo igrice
Raziskava kaže, da jim igrice pomenijo več kot le zabava; vidijo jih kot način povezovanja, obvladovanja stresa, sprostitve, premagovanja osamljenosti in celo izboljšanja odnosov v delovnem okolju.
Kaja Kovič
Čeprav so videoigre dolgo veljale za zabavo, rezervirano za mlajše, nova anketa najboljseigralnice.si, ki je julija 2025 zajela vpoglede 2.500 milenijcev v Sloveniji, kaže, da so igre postale pomemben del vsakdana tudi odraslih.
Skoraj tretjina jih igra vsak dan
Med slovenskimi milenijci jih kar 61 odstotkov redno posega po igrah vsaj enkrat tedensko, 27 odstotkov pa se jim posveča vsak dan. To kaže, da igranje ni več občasna prostočasna dejavnost, temveč del vsakdana. Presenetljivo je tudi, kako pomembno vlogo ima igranje pri grajenju odnosov; 40 odstotkov vprašanih je povedalo, da igre uporabljajo za povezovanje s sodelavci.
Ne le izboljševanje odnosov v službi, izpostavljajo tudi romantično plat
V okolju, kjer je delo na daljavo postalo vsakdanjik, lahko skupno igranje iger pomeni alternativo klepetu ob kavi v pisarni. Tako se krepijo timske vezi, hkrati pa se ustvarjajo neformalni prostori za komunikacijo, ki jih v digitalnem okolju pogosto primanjkuje. Poleg tega je 28 odstotkov vprašanih izpostavilo, da so preko igranja spoznali prijatelja ali celo romantičnega partnerja. Virtualni svetovi tako omogočajo nova poznanstva in širjenje socialne mreže.
Igrice kot zdravilo
Najbolj izstopajoč podatek pa je ta, da 64 odstotkov milenijcev igranje uporablja kot strategijo za spopadanje z anksioznostjo, dolgočasjem ali depresijo, saj igre ponujajo občutek nadzora, strukturiran cilj, hitre povratne informacije in pogosto tudi podporno skupnost. Igranje naj bi jim pomagalo tudi pri zmanjševanju občutka osamljenosti.
Zakaj prav milenijci?
Milenijci so generacija, rojena približno med letoma 1981 in 1996, in so prva generacija, ki je odrasla ob računalnikih in igralnih konzolah. Danes so stari med 30 in 45 let, pogosto že starši in zaposleni v odgovornih poklicih. Kljub temu pa igranje ostaja pomemben del njihovega življenja. Raziskava dokazuje, da to ni le hobi, ampak način ohranjanja povezanosti, duševnega zdravja in pozitivne delovne klime.