Turizem bo po pandemiji bolj oseben

Konferenco je organizirala Regionalna razvojna agencija Zeleni kras, na njej pa so osvetlili možnosti za razvoj turizma v povezavi s kulturno in kreativnimi industrijami, »kar bo za ponovni zagon turizma po zaključku pandemije, ki je sektor čez noč sesula, še kako pomembno in potrebno,« kot pravijo.

Napovedujejo, da si bo turizem po pandemiji kmalu opomogel, pri čemer bo postal še bolj trajnosten, nišen, oseben in doživljajski. Poleg tega se bo še močneje povezal s kreativnimi in kulturnimi industrijami, ki v to panogo prinašajo nove, sveže zgodbe za zahtevnejše uporabnike. »Trendi, ki so že nekaj let nakazovali odmik od množičnega k trajnostno naravnanemu, lokalnemu in individualnemu turizmu, v katerem ponudniki oblikujejo produkte, usmerjene h kreativnosti, lokalni kulturi, tradicijam in posebnim doživetjem, so v sedanjih razmerah dobili še nov pomen in zagon,« so prepričani sodelujoči na konferenci.

Slovenija je z inovacijami v turizmu v svetovnem vrhu

Dr. Dejan Križaj, ki raziskuje inovacijske potenciale kulturnih in kreativnih industrij v turizmu, je poudaril, da inovacija v turizmu prinaša dodano vrednost tako za turista, ponudnika, državo kot tudi ostale deležnike. Na področju inovativnosti v turizmu smo v Sloveniji v svetovnem vrhu. Pri uvajanju inovacij pa imajo tudi v času pandemije, ki je turistične trende postavila na glavo, pomembno vlogo ravno kulturne in kreativne industrije. »Trendi v nastalih razmerah sicer kažejo, da smo z usmerjanjem v drugačni turizem, onkraj množičnega, bili na pravi poti že prej. V ospredju so manjša mesta, kamor sodi tudi Ljubljana, potovanja, na katerih je pomembna pot in ne le cilj, kulinarični turizem, doživljanje lokalnega življenja ...,« je povedal in izpostavil, da je ključna vloga kreativnih in kulturnih industrij pri ustvarjanju turistične ponudbe v tem, da s svojim strokovnim znanjem bogatijo turistična doživetja.

Križaj sodeluje tudi pri razvoju platforme #LocalsFromZero, ki združuje na eni strani turistične ponudnike, na drugi strani pa uporabnike oziroma kupce. Na videz platforma spominja na AirBnB, vendar se od te in od drugih podobnih platform razlikuje po tem, da #LocalsFromZero ponudnikom nudi pomoč skavtov. Njihova naloga je, da iščejo lokalne bisere, ki so zanimivi za turistično ponudbo, in jih nato izpostavijo na platformi. To so na primer rokodelci, ki ohranjajo stare obrti, pridelovalci lokalne domače hrane, ponudniki različnih storitev, skratka posamezniki, ki se ukvarjajo z nečim, kar je zanimivo za javnost.

Krožni izleti

Primer dobre prakse, ki je ravno zaživel, a ga je pandemija covida-19 začasno prekinila, so glasbeni krožni izleti po Sloveniji. Te so pod imenom »(Z)godbe Slovenije« zasnovali v zavodu Urbana Vrana in so prav tako odgovor na množični turizem, ki je povzročal gnečo v Ljubljani in drugih turističnih središčih. Idejo, kako skozi glasbo pripovedovati zgodbe in ustvarjati doživetja, je navdihnil tolminski duet Bakalina. »Hoteli smo narediti izlete po meri, kakršnih pri nas še ni. Glasbe žanrsko ne opredeljujemo, razen na posebno željo gostov, naš cilj pa je, da skozi glasbo predstavimo kraje, ki na prvi pogled niso zanimivi za turizem. Vendar je lahko vsak, še tako zapostavljen kraj svojevrstno doživetje, če ga atraktivno predstavimo,« je prepričan dr. Gregor Bulc, komunikolog, vodič, ustanovitelj zavoda Urbana Vrana in vodja ekipe blagovne znamke Ptich, ki izvaja glasbene izlete po Sloveniji in tematske oglede Ljubljane za manjše skupine. Bulc med glavnimi izzivi in dobrobitmi projekta izpostavlja, da so izleti zasnovani kot alternativa množičnemu turizmu, ki je trajnostno nevzdržen. Ob tem na nov način promovirajo glasbeno dediščino, zagotavljajo pa tudi dodatno delo za glasbenike in glasbene novinarje.