»V podjetjih bo kmalu toliko UI-agentov kot ljudi«

Tej tematiki sta se na glavnem odru konference SEMPL posvetila Kaja Kovič, direktorica Zavoda AI-D, in Dejan Petelin, soustanovitelj podjetja Pareto AI. Petelin pravi, da se je vse začelo leta 2023 z »najbolj preprostim pogovorom s ChatGPT-jem«, kar je bil že sam po sebi osupljiv dosežek. Toda v zadnjem letu se je zgodilo nekaj ključnega: modeli se povezujejo v agentne sisteme. Ti se ne zanašajo več samo na uporabnikova navodila, temveč razumejo situacijo, druge agente in okolje, v katerem delujejo. Postajajo proaktivni sodelavci.

Od orodja do sodelavca

Kaj pravzaprav je UI-agent? Poenostavljeno gre za sistem, ki ima dostop do podatkov in orodij podjetja, sam zazna naloge, jih razbije na korake, izbere prave vire in jih izvede – pogosto v sodelovanju z drugimi agenti. Ti med seboj komunicirajo, si izmenjujejo rezultate in se usklajujejo brez eksplicitnih navodil človeka.

V praksi to pomeni, da agenti prebirajo e-pošto in predlagajo odgovore, v ozadju rezervirajo sestanke, pripravijo povzetke sodnih spisov, analizirajo prodajne podatke ali optimizirajo medijske naložbe. Rešitve, kot jih razvija Pareto AI, že danes pomagajo pri procesih v medijih, turizmu in javnem sektorju – od uredništev in blagovnih znamk pijač do državnega tožilstva in hotelskih verig.

Po Petelinovih napovedih bomo zelo kmalu v podjetjih imeli toliko UI-agentov kot ljudi. Podobno kot pri kalkulatorjih ali pametnih telefonih se bo začetni skepticizem hitro umaknil vsakodnevni uporabi. Skoraj vsak zaposleni bo imel osebnega UI-asistenta, ki bo prevzemal rutinske naloge in mu puščal prostor za strateško delo.

Tehnične in etične meje

Kje je meja? Danes so največja omejitev agentov še vedno informacijski sistemi, na katere so priklopljeni – torej programska oprema in dostopna orodja. Zmožni so opraviti skoraj vsako nalogo, za katero jim podjetje odpre ustrezna vrata. Prav zato je vprašanje, česa jim ne želimo prepustiti, enako pomembno kot vprašanje, kaj že zmorejo.

Petelin pozdravlja proaktivno evropsko regulacijo umetne inteligence, a poudarja, da brez izobraževanja uporabnikov to ne bo zadostovalo. Ljudje morajo razumeti, kako sistemi delujejo, katera tveganja prinašajo in kdaj je nujen človeški nadzor.

Zakaj se UI-agentov ni treba bati

Strah pred izgubo delovnih mest je realen, a po Petelinovem mnenju pretirano katastrofičen. UI še dolgo ne bo avtonomno razmišljala v človeškem smislu; je predvsem izjemno zmogljivo orodje. Če ljudi vključimo v projekte, jim razložimo cilje in pokažemo koristi, postane jasno, da agenti ne izpodrivajo, temveč nadgrajujejo njihovo delo.

V marketingu bo to pomenilo še bolj personalizirane vsebine in kampanje, generirane v realnem času na podlagi podatkov – korak naprej od tega, kar danes vidimo pri priporočilih platform, kot je Netflix. Pet let je v tem kontekstu skoraj večnost; že v dveh letih bodo agenti preoblikovali ne le marketing, temveč večino panog, je prepričan Petelin.

Prihodnost, v kateri podjetja delujejo z množico digitalnih sodelavcev, ni več znanstvena fantastika. Je naslednja faza UI – in začela se je že včeraj.