Večina spletnih strani je zelo slabo zasnovana

Le 7 odstotkov strani je zelo dobro dostopnih

Novo poročilo Contentsquare Foundation kaže, da ima le 7 odstotkov spletnih strani v Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji in ZDA visoko oceno glede digitalne dostopnosti. Analiza je temeljila na ocenjevanju 17 različnih kriterijev dostopnosti.

Pri spletnih stran različnih blagovnih znamk (56 odstotkov) so manjkale že popolnoma osnovne značilnosti, kot so izjave o dostopnosti, kar izpostavlja pomembno vrzel v transparentnosti. Zanimivo pri tem je, da so spletna mesta javnega sektorja presegla spletna mesta zasebnega sektorja; najnižje so bile ocenjene spletne strani s področja e-trgovine in medijev.

»Podatki so skrb vzbujajoči«

Uroš Žižek, vodja raziskav ter svetovalec za digitalno poslovanje in digitalno uporabniško izkušnjo v podjetju E-laborat, je s podatki raziskave seznanjen in trdi, da so skrb vzbujajoči. »Tovrstnih raziskav v Sloveniji še ni bilo, torej s preverjenimi velikimi podatki za Slovenijo še ne razpolagamo, vendar pa naše skoraj 20-letne izkušnje analiziranja kažejo, da je stanje na tem področju slabo in se skozi leta ne izboljšuje. Omenjena raziskava je razkrila zares porazno sliko v celotnem evropskem in tudi svetovnem merilu in potrdila naše izsledke.«

Rok za izboljšavo? Junij 2025.

Žižek pri tem dodaja, da v Sloveniji skrbi za digitalno dostopnost spletnih mest (kljub zakonom) preprosto ni na lestvici poslovnih prioritet podjetij. »Stanje se bo moralo začeti pospešeno spreminjati, saj bo z 28. junijem 2025 v veljavo stopil Evropski akt o spletni dostopnosti, katerega cilj bo poenotiti zahteve glede dostopnosti za širok spekter ključnih storitev in izdelkov, vključno s storitvami e-poslovanja.«

Digitalna dostopnost je odgovornost, ki jo mora industrija čim prej sprejeti

»Digitalna dostopnost ni zgolj plemenita gesta za podporo uporabnikom; predstavlja nepogrešljiv element vsakega sodobnega digitalnega projekta,« uvodoma pove Primož Inkret, partner in direktor podjetja PM, poslovni mediji. »Pri nas dostopnost ni nekaj, kar preverjamo šele na koncu izdelave spletnih strani, ampak proces, ki je tesno prepleten z vsemi fazami razvoja, od zasnove do izvedbe in vzdrževanja. Ker ima mnogo uporabnikov spleta fizične, senzorične ali tehnične ovire pri uporabi, to ni zgolj priložnost, temveč tudi odgovornost, ki jo mora industrija sprejeti.«

Kako optimizirati in izboljšati spletne strani?

Inkret razloži, da je treba pri vseh projektih že od samega začetka dosledno upoštevati standard WCAG 2.2 (Web Content Accessibility Guidelines), ki natančno določa, katere elemente naj zajema digitalna dostopnost. »Razmišljamo o vsaki podrobnosti, na primer, kako zasnovati gumb ali kako naj izgleda povezava, in ta načela nadgradimo na ravni celotnega projekta.« Zdi se mu, da so naročniki pred nekaj leti dejansko pogosto zanemarjali pomen dostopnosti. »Na primer, ko smo sodelovali pri razpisu za naročnika Maistra, smo bili edina agencija, ki je opozorila na ta vidik. Na našo pobudo so prepoznali dostopnost kot veliko prednost in jo vključili v svoje dolgoročne cilje. Danes skupaj sistematično izboljšujemo njihove digitalne rešitve.«

Zdi se mu, da se stanje počasi in rahlo izboljšuje: »Programerji se vse bolj zavedajo pomembnosti dostopnosti, za analizo pa se uporabljajo orodja, kot sta Google Lighthouse za osnovne preglede in Accessible Web RAMP za poglobljene analize. Morda se sliši nenavadno, vendar je tudi hitrost eden od ključnih elementov digitalne dostopnosti. Ne morejo vsi uporabniki vedno dostopati do interneta z enako hitrostjo, zato je treba paziti, da so projekti optimizirani za hitro nalaganje. Z uporabo tehnologij, kot sta composable web in brezšivni pristop k programiranju, zagotavljamo, da se vsebine nalagajo čim hitreje, pogosto z vnaprej generiranimi statičnimi stranmi.« Sogovornik opozori še na družbeno odgovorno plat problematike: »Digitalna dostopnost ni le tehnična prednost, ampak način, kako gradimo digitalni svet prihodnosti.«