Algoritmična (ne)pismenost slovenskih uporabnikov interneta

Večina ponudnikov spletnih storitev (spletni iskalniki, družbena omrežja, zbiralniki novic) uporablja orodja umetne inteligence, ki s pomočjo algoritmov prilagajajo spletne vsebine internetnim uporabnikom. Ker se to lahko pozneje zlorablja v različne namene (na primer za pristransko informiranje javnosti), je zelo pomembno, da se uporabniki zavedajo prisotnosti algoritmov na spletu. Študija raziskovalcev na Centru za družboslovno informatiko UL FDV je raziskovala, kako digitalne neenakosti v internetnem dostopu in internetnih veščinah vplivajo na algoritmično pismenost internetnih uporabnikov in kakšne posledice ima ta za njihovo uporabo interneta.

Rezultati raziskave niso hvalevredni

Ugotovili so, da se približno polovica uporabnikov interneta v Sloveniji ne zaveda prisotnosti algoritmov na spletu, skoraj dve tretjini pa jih niti ne ve, kako ti algoritmi delujejo. Kot pričakovano, imajo nižjo stopnjo algoritmične pismenosti predvsem starejši in manj izobraženi uporabniki interneta, kar pomeni, da so ti najbolj verjetno izpostavljeni negativnim posledicam uporabe orodij umetne inteligence na spletu. 
Algoritmična pismenost pomembno določa načine, kako ljudje uporabljajo internet in splet. Ta študija in podobne na tematiko digitalnih neenakosti v postpandemičnem času bodo predstavljene na mednarodnem simpoziju, ki bo 15. junija potekal na Fakulteti za družbene vede. Mednarodni in domači strokovnjaki bodo razpravljali o strategijah za reševanje teh izzivov in možnih spodbudah pravičnega dostopa do digitalnih tehnologij in interneta.