Babičeva.AI provocira, zabava in razkriva sodobne (slovenske) absurde
Ker je Babičeva.AI s kratkimi, a udarnimi videi preplavila družbena omrežja in sprožila val odzivov, smo želeli od ustvarjalca izvedeti več o ozadju, tehnologiji in namenu tega nenavadnega UI-projekta.
Kaja Kovič
V času, ko UI že soustvarja glasbo, piše romane in ustvarja slike, se pred očmi slovenske javnosti na družbenih omrežjih dogaja še ena zanimiva revolucija. Domači UI-projekt Babičeva.AI je v zadnjih mesecih poskrbel za nemalo dvignjenih obrvi, razgretih komentarjev in vprašanj o prihodnosti digitalne pristnosti.
Kako UI postane vplivnež?
Babičeva.AI ni skupina novinarjev in igralcev, čeprav se tako zdi. Gre za generativno ustvarjeno UI-vsebino, ki s provokativnimi vprašanji in izjavami že nekaj časa pretresa slovenski javni prostor. Obrazi nastopajočih so brezhibni, govor natančen, mimike prepričljive, a v resnici te osebe ne obstajajo, kar sem ter tja izda tudi naglas nastopajočih, ki včasih malo »ponagaja«.
Vsebine nastajajo s pomočjo Googlove generativne videotehnologije Veo 3, ki deluje znotraj ekosistema Gemini AI. Vsi videoposnetki trajajo med 8 in 10 sekund, vendar dosegajo val komentarjev, odzivov in delitev.

Družbeno občutljive teme
Primer takšne objave je dekle, ki suvereno pove, da v bodočem partnerju išče le to, da ima plačo vsaj 5.000 evrov. Vsebine so osnovane na mejnih tematikah, kot so materializem, želja po uspehu, instantne rešitve, površinska pamet, ruralno proti urbano, stereotipi, ranljive skupine, črni humor in absurdi. Kar je najbolj zanimivo, pa je to, da večina gledalcev tega sploh ne prepozna.
Projekt z eksperimentalno dušo in tržnim potencialom
Kot razloži eden od ustanoviteljev (ki je slovenski javnosti znan tudi pod psevdonimom, ki ga bomo razkrili v prihodnje), je Babičeva.AI sprva nastala kot tehnološki eksperiment: »Opazovali smo val viralnih UI-videov iz tujine in nas je zanimalo, kako bi takšen koncept deloval v Sloveniji. Preveriti smo želeli predvsem, kako se bo občinstvo odzvalo – ali bodo prepoznali, da gre za umetno inteligenco, in kako bodo se bodo odzvali na sporočila.«
Začetno eksperimentiranje se je kmalu prevesilo v resnejši ustvarjalni proces, v katerem zdaj sodeluje ekipa treh članov. Pri razvoju vsebin ne gre le za uporabo orodij, ključna je premišljena zasnova scenarijev, dramaturgija in zmožnost predvidevanja čustvenega odziva publike. Tudi samo ime »Babičeva« ni rezultat strateškega razmisleka, temveč naključna, skoraj absurdna izbira, ki se je po besedah ekipe preprosto »prijela«. Prav v tem vidijo bistvo projekta – nepričakovanost in igra z realnostjo, ki šokira občinstvo.

Med etiko in fascinacijo
Vsebina Babičeve.AI pogosto izzove burne odzive; od šoka, ogorčenja, smeha do zmedenosti. Pri tem pa se neizogibno odpirajo tudi resna vprašanja o etičnosti, manipulaciji in digitalni pismenosti. »Zavedamo se, da ustvarjamo nekaj, kar pri določenem delu občinstva lahko povzroči občutek zavajanja, zato se trudimo biti transparentni in tako v opisu profila jasno piše, da gre za UI-vsebino. Vendar pa ravno ta mešanica med fikcijo in resničnostjo ustvarja zanimivo dinamiko, ki odpira prostor za diskusijo.«
Bodo prihodnji vplivneži umetni?
Vprašanje, ali bodo umetni vplivneži nadomestili človeške, se vse bolj seli iz znanstvene fantastike v realnost. Ustvarjalci Babičeve.AI menijo, da umetna inteligenca ne bo izpodrinila pristnih človeških ustvarjalcev, temveč jih bo dopolnjevala – morda celo preoblikovala. »Vse bolj bo šlo za sodelovanje; človek kot režiser, UI kot igralec. Bistveno pa je, da se zavedamo, da tehnologija ni le orodje za šok, temveč platforma za pripovedovanje novih vrst zgodb.«