UI 2025: Vsak dan nova prelomnica; kje ste vi?

Svet umetne inteligence se spreminja hitreje, kot uspemo klikniti osveži. Novi modeli, funkcije in premiki v industriji prihajajo iz minute v minuto, pogosto še preden se dodobra navadimo prejšnjih novosti. Leto 2025 je tako jasen dokaz, da umetna inteligenca ni več zgolj buzzword, temveč stalni utrip sprememb, ki vse bolj odločilno kroji digitalni in poslovni svet.

Od obljub k praksi

Leto 2025 je za umetno inteligenco vse prej kot prehodno. Če je še pred dvema letoma prevladoval diskurz o potencialih, obljubah in pogosto pretiranih napovedih, je UI danes v fazi zrelosti. V svetu in tudi v Sloveniji se premika iz laboratorijev, pilotskih projektov in razprav v jedro poslovnih modelov, javnih politik in vsakdanjih delovnih procesov. Hkrati pa postaja jasno, da ni več vprašanje, ali umetno inteligenco uporabljati, temveč kako to početi odgovorno, učinkovito in trajnostno. To zagovarjamo tudi v Zavodu AI-D, v katerem spodbujamo pametno in progresivno rabo UI.

Brez UI ni (več) gospodarstva

Globalno leto 2025 zaznamujejo rekordne investicije v infrastrukturo UI. Veliki tehnološki igralci vlagajo v zmogljivejše modele, podatkovne centre in energetske rešitve, ki omogočajo delovanje vedno zahtevnejših sistemov. UI se dokončno pozicionira kot temeljna tehnologija, primerljiva z elektriko ali internetom, brez katere si nadaljnjega razvoja gospodarstva praktično ni več mogoče predstavljati.

A z rastjo prihajajo tudi omejitve. Okoljski odtis umetne inteligence je postal ena osrednjih tem leta 2025. Poraba energije in vode v podatkovnih centrih sili industrijo k razmisleku o učinkovitejših in trajnostnih rešitvah. Trajnost ni več obrobna tema, temveč del konkurenčne prednosti.

Pomembni premiki se dogajajo tudi na regulativni ravni. V ZDA in Evropi se leto 2025 zapisuje kot leto konkretnih pravil: več preglednosti, več odgovornosti in jasnejše zahteve za razvijalce naprednih sistemov. Koncept splošne umetne inteligence (AGI) se umika bolj pragmatičnemu pristopu, poudarek pa je na uporabnih, specializiranih rešitvah z merljivimi učinki.

Slovenija med državno strategijo in zaostanki

Tudi v Sloveniji je leto 2025 prelomno. Vlada je v javno obravnavo poslala predlog Nacionalnega programa umetne inteligence do leta 2030 (NpUI 2030), ki postavlja temelje za sistematičen razvoj, uporabo in upravljanje UI v prihodnjem desetletju. V razpravo so se aktivno vključili tudi deležniki iz stroke, gospodarstva in civilne družbe; med njimi Zavod AI-D, ki je k dokumentu prispeval predloge in komentarje z vidika hitre rabe, povezovanja, manj birkokratskih ovir.. Sprejem akta je predviden v kratkem in to bo Slovenijo formalno postavilo na zemljevid držav z jasno opredeljenim pristopom k UI. 

Hkrati država krepi strateški okvir s poudarkom na povezovanju znanosti, gospodarstva in javnega sektorja. Raziskovalni centri, univerze, zavod in podjetja vse pogosteje sodelujemo pri projektih, ki UI umeščajo v konkretne rabe – od industrije in logistike do izobraževanja, kulture in javne uprave.

Posebno vlogo pri tem ima prenos znanja. V ospredju niso več le tehnološke kompetence, temveč razumevanje UI kot orodja, ki zahteva nove veščine vodenja, odločanja in komuniciranja. Konference, delavnice in izobraževalni programi (tudi v okviru specializiranih dogodkov, kot je bila AI-phoria) jasno kažejo, da se UI v Sloveniji vse bolj obravnava kot strateška tema, ne kot eksperiment.

Kljub temu ostaja realnost zahtevna. Stopnja uporabe umetne inteligence med prebivalstvom in v manjših podjetjih še vedno zaostaja za najbolj razvitimi trgi. Razkorak med pionirji in tistimi, ki tehnologijo šele spoznavajo, se povečuje, leto 2026 pa bo tu očitno odločilno.

Pogled naprej: tri teme

Če leto 2024 lahko označimo kot leto eksperimentiranja, je 2025 leto proaktivnosti in odgovornosti. Podjetja, ki umetno inteligenco razumejo kot kratkoročni trik, se že soočajo z razočaranji. Tista, ki jo umeščajo v dolgoročne strategije, pa ustvarjajo novo konkurenčno realnost.

V ospredje stopajo tri teme: regulacija, trajnost in konkretna poslovna vrednost. Umetna inteligenca ni več futuristična obljuba, temveč infrastruktura sodobnega sveta. In prav zato bo vprašanje njenega upravljanja – ne zgolj razvoja – odločalo o tem, kdo bo v naslednjih letih narekoval tempo.

Za Slovenijo je izziv jasen. Znanje imamo, ambicije tudi. Ključno vprašanje pa je, kako hitro in usklajeno bomo to znanje pretvorili v prakso. Pri tem ima pomembno vlogo tudi Zavod AI-D, ki s kontinuiranim delom na področju umetne inteligence gradi prostor za učenje, dialog in sodelovanje. Z mesečnimi delavnicami in kvartalnimi konferencami zavod sistematično izobražuje in povezuje akterje UI, od podjetij in startupov do institucij in države, ter prispeva k temu, da umetna inteligenca v Sloveniji postaja skupen projekt in gorivo za rast.

*Powered by Zavod AI-D