V Sloveniji sta uporaba UI in zavedanje o njej precej močna

Vzorec uvajanja generativne UI je podoben kot ob vzponu interneta pred tremi desetletji, ugotavljajo na FDV-ju. »Povprečen uporabnik UI je moški, star okoli 30 let, ki živi v urbanem okolju in intenzivno uporablja internet. Prav tako ugotavljamo, da UI-orodja uporablja kar 76 odstotkov 18-letnikov in 90 odstotkov študentov. Med starejšimi do 70 let je delež seveda nižji, in sicer 5-odstoten. Med manj izobraženimi – z manj kot dokončano srednjo šolo – uporabljata UI-orodja le dva odstotka anketirancev. Nakazuje se torej novi val digitalnega razkoraka.«

Vodi jih radovednost

Glavna razloga za uporabo UI sta radovednost (95 odstotkov) in uporaba v zasebne namene (82 odstotkov). Večina uporabnikov pri tem uporablja zgolj eno ali dve orodji.

Le devet odstotkov uporabnikov interneta uporablja orodja UI vsak dan, kar pomeni, da se še vedno nahajamo v zgodnji fazi posvajanja generativne umetne inteligence.

V primerjavi z ZDA slovenski uporabniki ne zaostajajo pri uporabi UI, imamo pa nižje zavedanje njenih potencialov, predvsem pa smo manj zaskrbljeni glede razvoja tehnologije. Po zadnjih raziskavah je bilo v Sloveniji zaskrbljenih le 36 odstotkov, v ZDA pa 52 odstotkov anketiranih. Uporabniki pa vseeno za zdaj rezultatom UI zaupajo bistveno manj kot strokovnjakom.

»Zavedamo se, da bo UI spremenila način dela«

Anketiranci se strinjajo, da bo UI v naslednjih treh do petih letih pomembno spremenila življenje, predvsem pa večino dela, ki ga trenutno opravljajo za plačilo. Skoraj desetina uporabnikov že danes redno uporablja orodja UI za pomoč ali pohitritev dela na delovnem mestu.