Vse o Kodeksu ravnanja z UI, sprejetim s strani Evropske komisije

Evropska komisija je včeraj prejela končno različico Kodeksa ravnanja za splošnonamensko umetno inteligenco (UI), dokumenta, ki služi kot pomembno prostovoljno orodje za usklajevanje s prihodnjimi zahtevami Akta o umetni inteligenci (AI Act). Na pripravi kodeksa je delalo 13 neodvisnih strokovnjakov in k delu prispevalo več kot 1.000 drugih deležnikov iz akademskega, gospodarskega, civilnodružbenega področja, avtorskega prava in varnosti.

Kodeks je razdeljen na tri ključna področja:

• Transparentnost, kjer je izpostavljena dokumentacija modelov;
• avtorske pravice, ki naslavljajo zakonodajno skladnost in zaščito intelektualne lastnine;
• varnost in zaščita, namenjena predvsem razvijalcem najnaprednejših modelov.

Namen kodeksa je okrepiti zaupanje v umetno inteligenco, zagotoviti skladnost z evropskimi vrednotami in zmanjšati regulatorna tveganja. Prilagojen je predvsem razvijalcem in ponudnikom naprednih UI-modelov, vendar ima tudi zelo konkreten pomen za širšo industrijo; tudi za kreativni sektor, ki se v praksi že zelo močno sooča z izzivi generativne umetne inteligence.

Avtorske pravice v središču pozornosti

Poseben poudarek kodeksa je namenjen spoštovanju avtorskih pravic, kar je za slovensko kreativno okolje izjemno pomembno. Na to je opozoril tudi Jaka Repanšek, predsednik Oglaševalskega razsodišča, ki izpostavlja ključno določilo kodeksa: »Kodeks obenem zahteva, da sistemi za generiranje besedil, slik ali kode ne proizvajajo gradiv, ki kršijo avtorske pravice – preko filtriranja in pogojev uporabe. Za slovensko kreativno industrijo, vključno z oglaševalskim sektorjem, to pomeni, da morajo orodja umetne inteligence, ki jih uporabljajo npr. fakultete, založbe, muzeji ali oglaševalske agencije in produkcijske hiše, vključevati orodja za zaznavanje in preprečevanje kršitev avtorskih pravic.«

Zakaj vodni žig?

To pomeni, da bodo v praksi vsi ustvarjalni sektorji morali preverjati, kako se njihova orodja umetne inteligence povezujejo z vsebinami, ki temeljijo na že obstoječih delih. Sistemi za generiranje slik, denimo, bodo morali biti – kadar bo to zahtevano – opremljeni z »vodnimi žigi«, ki bodo jasno označevali, da gre za vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco. Ta obveznost bo v prihodnje ključen element zaščite intelektualne lastnine v digitalnem okolju.

Strateški pomen za Slovenijo

Kodeks ni le tehnični dokument, ampak tudi strateški kompas za slovenska podjetja, raziskovalne inštitucije in javni sektor, ki želijo ohraniti konkurenčnost na skupnem evropskem trgu. Kot je še poudaril Repanšek, bo pravočasno usklajevanje s kodeksom »omogočilo zmanjšanje regulatornih tveganj, olajšalo čezmejno sodelovanje in prispevalo k družbeni legitimnosti uporabe umetne inteligence, zlasti na področjih, kot so zdravstvo, javna uprava, izobraževanje in tržno komuniciranje, kjer je zaupanje ključno.« Kodeks je torej več kot priporočilo – je jasen signal podjetjem in ustanovam, da mora biti raba UI odgovorna, pregledna in pravno skladna.

Zaenkrat še prostovoljno

Čeprav je kodeks prostovoljen, predstavlja pomembno predpripravo na zavezujoče obveznosti, ki v veljavo stopijo že prihodnji mesec, z dodatnim prehodnim obdobjem za nove in obstoječe modele UI. Evropska komisija bo v prihodnjih mesecih objavila tudi dodatna usmerjevalna priporočila, ki bodo olajšala njegovo praktično uresničevanje.