Scenografija ni le dekoracija, je arhitektura za oder

V svoji dosedanji karieri sem uspela pridobiti edinstvene naročnike, ki jih naravnost obožujem. Vsak od njih ima različne potrebe po oblikovanju. Za nekatere naročnike je to oder, za druge celoten prostor ali pa zgolj začasna zunanja vasica. Delo z blagovnimi znamkami in različnimi prostori imam zelo rada, saj se projekti med seboj zelo razlikujejo. Najpogosteje ustvarjam fizično ali digitalno zasnovo okolja.

Kot kreativna producentka pa sodelujem z ekipo pri ustvarjanju animiranih naslovnih sekvenc, ki se povezujejo z grafiko na zaslonu. Ti grafični motivi in pisave se nato znova vključujejo v zasnovo rekvizitov in arhitekturo scenografije. Moja vloga kreativne producentke je sicer še širša, saj vključuje tudi sodelovanje s kostumografom in strokovnjaki za zvok, posebne učinke, luč in scenografijo. Pravzaprav gre za ustvarjanje celotnega sveta, ki učinkovito zajame naročnikovo blagovno znamko in vizijo.

Priznam, da o naši vlogi nikoli nisem razmišljala kot o srcu doživetja, je pa to zanimiva metafora, če zakulisne operacije in tehnologijo, ki vse to poganja, razumemo kot možgane. Na neki način bi lahko vizualno zasnovo primerjali tudi s kožo, kot pri kameleonu. Vedno se spreminja, prilagaja in preoblikuje, ko se predstava odvija, z umetnikom, ki je lahko srce, ki vanjo črpa življenje.

Oder in vizualna zasnova si pravzaprav delita prostor z glasbo in koreografijo, posebnimi učinki, osvetlitvijo in kostumografijo – vse to je potrebno za celostno, nepozabno izkušnjo. Pri sodelovanju z različnimi blagovnimi znamkami in oblikovalsko ekipo je kombinacija prispevkov oblikovalcev v zabavni industriji v živo v zadnjih letih postala izjemno napredna, da bi lahko sledila tudi vse večji prefinjenosti našega občinstva. Na koncu je vse, kar si ljudje želijo, pobeg – priti na dogodek in se za nekaj ur podati na divjo vožnjo.

To je izziv, ki močno vpliva na ustvarjalce in umetnike. Veliko tega, kar ustvarjamo danes, je razdrobljeno na majhne segmente, ki jih pretočni gledalci počasi »prebavljajo« na YouTubu. To se prenese v ustvarjanje variacij znotraj enega nastopa, ki se ga nato lahko strne v nekaj sekund trajajoč viralen trenutek iz sicer daljše, triminutne skladbe. Tisti, ki so v prostoru, na samem licu mesta, pa si še vedno želijo celotne izkušnje – a pogosto je najtežji del prepričati občinstvo, naj odloži telefone in sodeluje, namesto da zgolj opazuje. Nekateri izvajalci občinstvo kar neposredno prosijo, naj med koncertom odloži naprave, medtem ko drugi celo spodbujajo snemanje.

Naše občinstvo postaja vedno bolj napredno in enako velja za tehnologijo, ki jo vključujemo v dogodke v živo. Oblikovalci se neprestano poigravajo z novimi razsežnostmi z uporabo obogatene resničnosti v televizijskih oddajah, pri čemer razširjajo meje obstoječega odra z digitalnimi rešitvami. To je velika sprememba v zadnjih petindvajsetih letih v primerjavi s fizično arhitekturno scenografijo velikih razsežnosti, ki je potrebovala čas za postavitev in jo je omejevala nosilnost prizorišča, tako da je na koncu pogosto končala na odpadu.

Pri nekaterih naročnikih so alternativa obogateni resničnosti na dogodkih v živo zelo napredni s 3D-tiskalnikom natisnjeni napihljivi elementi. Odvisno od same zasnove sicer, a so v zadnjih letih prevzeli mesto nekaterih volumetričnih oblikovalskih elementov. To zmanjšuje stroške transporta in potrebo po delovni sili za postavitev večjih delov scenografije ter omogoča izvedbo zasnov, ki pred nekaj leti še niso bile mogoče. Poleg tega so produkti, kot so svetlobne in LED-videorešitve, ki jih je moč najeti, dvignili kakovost predstav s skromnejšimi proračuni na raven, kakršne pred desetletjem niso imele.

Pri vsakem od teh dogodkov imajo naročniki drugačne prioritete, fizične zahteve in prizorišča – in to še preden sploh začnemo razmišljati o oblikovanju prostora. Podelitev oskarjev je v gledališču z 2.500 sedeži, medtem ko stadionska turneja lahko sprejme do 100.000 vreščečih oboževalcev. Čas priprave podobe za pomembnejšo televizijsko serijo se giblje med 4 in 6 meseci, medtem ko lahko pri kompleksni turneji na stadionih ali v arenah traja tudi od 6 do 12 mesecev.

Kadar je podjetje samo po sebi zelo kreativno, je sodelovanje preprosto. Ta izjemna podjetja imajo vrhunske kreativne direktorje in ekipe za znamčenje, ki oblikujejo in razvijajo njihove identitete. Veliko težje bi bilo ustvarjati za podjetja, ki so precej bolj povprečna, zato sem se vedno imela za srečno, da delam z vizualno zanimivimi blagovnimi znamkami, ki se nenehno razvijajo in spreminjajo. Ko se marketing teh in drugih podjetij spreminja ali ko umetniki razvijajo svojo blagovno znamko, se moje delo za vsakega od njih prav tako razvija – z zgodbo, ki jo želijo posredovati, postavljeno v jedro zasnove.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu oktober 2025, #533. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.