Bolj, kot se vse menja, bolj vse ostaja enako

Povsem druga zver je danes novinarstvo. Nima veliko z novinarstvom mojih začetkov. 

Ko sem pred skoraj tridesetimi leti prvič stopil v medije, je bil svet okoli mene bolj preprost. POP TV je bil star le nekaj mesecev in Slovenija je bila polna velikih plakatov, napovedovali so veliko medijsko revolucijo. In princ Charles se je uradno ločil od Diane, v New Yorku sta dvojčka še stala, Boris Jelcin se je zapletel v prvo čečensko vojno in v Sarajevu se je končalo srbsko obleganje. 

Preplašeno, kot surikate, sem vstopal v novinarski poklic, povsem drugačen, kot je danes. 

Moji prvi novinarski koraki so bili precej neslavni – razdeljevanje pošte, tek od redakcije v režijo pa do studia. Pa tek na avtobusno postajo po material dopisnikov, kaseto so stisnili šoferju avtobusa kar v roke. Pa nočni tek po zapuščeni televiziji, ko smo za velike svetovne dogodke menjavali trakove – najprej velik kolut C-traka, potem videokasete U-matic in pozneje Beto. 

Imenitni so bili takrat tudi novinarji, ki so delali na teletekstu. Imeli so možnost hitre objave nogometnih rezultatov celotne nogometne lige na strani 500. Rezultate smo dobili tako, da smo klicali gasilce ali pa kar policijo v naključno slovensko vas in vprašali, kako se je tekma končala.

Za prevode smo neskončno dolgo čakali prevajalca, ki je prišel s prenosnim kasetofonom, posnel zvok, se zaprl v svojo prevajalsko kamrico in čez nekaj ur si na kaseti dobil prevod. In dogodke smo popisovali v obrazec na A4-papirju. In slišal sem jih – češ, ti pa v novinarstvu ne boš daleč prišel, poglej, kako grozna je tvoja pisava. 

Skoraj nič od tega danes ne obstaja več. Večina teh oddelkov je zaprtih, poklici arhivarjev, podnaslavljavcev, popisovalcev so skoraj izumrli. 

Dan novinarja je danes videti popolnoma drugače.

Uredniki se zjutraj zbudimo z odpiranjem datoteke z rezultati dneva. Je bila naša oddaja tako gledana, kot je bila dobra? Je bila nagrada za najhitrejše in najbolj poglobljene članke visok obisk spletne strani? Oddelek za raziskave nam je razvil orodje, ki preveri, katere zgodbe smo objavili prve in kje smo zamujali. Analitika nam pove, koliko bralcev je prišlo na našo stran neposredno, koliko preko iskalnikov in koliko preko družbenih omrežij. Ker je teh podatkov veliko, mi umetna inteligenca naredi povzetek. Zanima me, ali smo z umetno inteligenco uspeli razdreti Metin algoritem in privabiti še več bralcev.

Pogledam še vse članke iz oddaje 24ur Zvečer, zasnovane z generativno umetno inteligenco in integrirane v naš sistem. Preverjam, koliko umetne neumnosti je umetna inteligenca spustila notri. Predvsem pri prevodih si stroji hitro kaj izmislijo. Uredniki in novinarji zato redno preverjamo generativno ustvarjene članke in jih obravnavamo kot nepotrjene informacije. Poskušamo uvesti model umetne inteligence, ki vnaprej predvidi potrebe bralcev po dodatnih člankih. Razvijamo še boljši model umetne inteligence, ki prepoznava sovražni govor in pomaga ekipi moderatorjev držati sprejemljivo raven komentiranja člankov. 

Nismo še čisto tam. Umetna inteligenca je v novinarstvu nekje na stopnji novinarskega začetnika izpred tridesetih let. Zagnana, vase zaverovana, željna velikih terenov, izrednih novic in prelomnih zgodb. Polna je nedorečenih etičnih vprašanj, polna potenciala, a puščena brez nadzora lahko podivja. Danes ni več telefaksov, pisalnih strojev, videokaset, prenos podatkov in digitalizacija sta spremenila veliko, umetna inteligenca pa skoraj vse. 

So pa nekatere stvari povsem enake kot v času rojstva POP TV. 

Umetna inteligenca ni in nikoli ne bo spremenila novinarskega instinkta za zgodbo. Umetna inteligenca ne bo nikoli spakirala najnujnejšega in se devet ur po terorističnem napadu v Parizu znašla pred Bataclanom. Nikoli ne bo vonjala Kabula, Pjongjanga in tega občutka ubesedila. Ne bo čutila strahu na fronti v Ukrajini in ne bo doumela zgodovinske pomembnosti belega dima iz Sikstinske kapele. 

Medtem ko si nekateri kolegi želijo zaustaviti pohod novih tehnologij in se počutijo bolj varne z že zastarelimi orodji, sem prepričan, da je umetna inteligenca za novinarstvo rešitev in ne njegov propad. Ne samo zaradi zmanjševanja stroškov – prav je, da večine zadolžitev iz moje novinarske mladosti ni več, niso imele veliko z novinarstvom. 

Zadnja Ipsosova raziskava kaže, da ima naša spletna stran na našem trgu najvišji NPS in zaupanje obiskovalcev. In Slovencem je najbolj všeč, da smo na 24ur.com hitri in poglobljeni. Hitrost nam vedno uspešneje omogoča umetna inteligenca, poglobljenost pa nam zagotavlja ljubezen. Ljubezen do novinarstva in strast do pokrivanja največjih prelomnih dogodkov in izrednih novic. Ta ljubezen in strast sta stalnici. Glavni vrednoti vseh tridesetih let mojega novinarstva in tridesetih let POP TV. 

KoluMMna je bila izvorno objavljena v Marketing magazinu junij 2025, #528. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.