Ko kriza potone – in kako jo dvigniti na površje

»Ko se potopim, se vse umiri. To je trenutek popolne svobode in povezanosti z oceanom,« pravi Alenka Artnik, ena od najboljših apneistk na svetu. A letos se je mir tega športa porušil – dogodek na svetovnem prvenstvu v Grčiji je konec septembra iz globin dvignil zgodbo, ki je v hipu postala globalna – in lekcija kriznega komuniciranja.

Krvava usta, sesedena pljuča, halucinacije zaradi pomanjkanja kisika. Video hrvaškega potapljača Petra Klovarja, ko se z enim vdihom vrača iz globin, je bil dramatičen, a tudi senzacionalističen. To ni realen prikaz apneje. Vsaj ne tiste, ki jo živijo vrhunski športniki apneisti in ki jo občudujemo ljubitelji tega športa.

Napačni porivi vedno izstavijo visok račun

Odziv apneistične skupnosti po svetu je bil temu primerno oster. Sošportniki so Klovarja, sicer že osumljenega jemanja prepovedanih substanc, obtožili, da ga ženejo všečki in rekordi, da zavestno tvega svoje življenje in ogroža varnostne ekipe tekmovanj. Eden od komentarjev je bil posebej zgovoren: »Ko se ti 'nesreče' dogajajo večkrat na leto, to niso več nesreče. To je namerno.«

Drugi so mu očitali nespoštovanje ljudi, ki skrbijo za varnost na tekmovanjih, ter izkrivljanje vrednot tega športa. Ena od apneistk je zapisala: »To ni apneja. To je odklop, nepremišljenost in nespoštovanje do drugih.«

Le dve leti pred tem je bil Klovarjev ugled omajan zaradi škandala na tekmovanju Vertical Blue, kjer so v prtljagi hrvaške ekipe našli štiri prepovedane substance. Organizatorji so celo objavili avdioposnetek, na katerem se tekmovalci pogovarjajo o tem, kaj so prinesli na Bahame. Za šport, ki temelji na zaupanju in strogih varnostnih protokolih, je bil to hud udarec.

Krizni odziv lahko odločilno preoblikuje pripoved

Najboljši odzivi v kriznih situacijah niso tisti, ki dolivajo olje na ogenj, temveč tisti, ki preoblikujejo pripoved. Slovenska svetovna rekorderka Alenka Artnik, ena od najuspešnejših apneistk na svetu, se je na že omenjeni video odzvala na način, ki ga najbolje ponazarja krilatica Michelle Obama: »When they go low, we go high.«

Alenka, znana po svojih neverjetnih globinah – 122 metrov v disciplini z monoplavutjo, njen zadnji svetovni rekord 123 metrov v disciplini konstantna teža z monoplavutjo (CWT) in 111 metrov v disciplini brez plavutk so rezultati, ki jo postavljajo med legende športa – je tokrat komunikacijsko ostala »na površju«.

Namesto da bi se spustila na raven obtožb in kazanja s prstom na že omenjeno ime hrvaškega apneista, je mojstrsko raje takoj pozvala kolege apneiste po svetu, naj v sliki in besedi raje pokažejo, kaj apneja v resnici je: povezanost z oceanom, notranji mir, prijateljstvo, estetika gibanja, spoštovanje in poslušanje sebe ter narave in predvsem – ne preseganje sebe za vsako ceno. Ubranimo s tem ugled našega prelepega športa, je bilo ozadje njenega poziva.

#thisisfreediving – lepota, ki je odgovor na krizo

Na družbenih omrežjih je tako nezavedno sprožila spontano viralno akcijo #thisisfreediving. Objavljene fotografije in posnetki te dni prikazujejo apnejo v vsej svoji izjemni lepoti – brez dramatizacije, brez egotripov. Nastala je močna, pozitivna kontrapodoba senzacionalističnemu videu, ki je poskušal apnejo prikazati kot nevarno, brutalno in destruktivno.

Moč športnikov v komunikaciji

Športniki so danes veliko več kot tekmovalci. So ambasadorji vrednot, komunikacijski vplivneži in medijski akterji, katerih glas se sliši dlje kot katera koli uradna izjava športne organizacije. Ko športnik z integriteto spregovori ali se odzove na krizo, lahko sproži val pozitivnih sprememb, ki jih piarovski triki športnih organizacij pogosto ne morejo doseči.

Alenkina akcija je pokazala prav to moč: njen poziv je postal globalna komunikacijska aktivacija, ki je presegla meje športa in v zelo kratkem času mobilizirala skupnost na način, ki ga je skoraj nemogoče tako hitro ustvariti z načrtovanimi kampanjami.

Odziv naše šampionke Alenke Artnik je mojstrstvo kriznega komuniciranja, čeprav dvomim, da pozna njegova pravila. Dokazala je, da ni le mojstrica morskih globin, ampak tudi človeških in komunikacijskih globin. V času, ko bi bilo najlažje udariti nazaj, pokazati na krivca, očrniti z imenom in priimkom, tega ni storila. Odločila se je raje, da bo šla visoko, čeprav ji globine oceana niso tuje. Pokazala je, da prava moč leži v tem, da se dvigneš nad konflikt in ustvariš prostor za nekaj večjega, čistejšega.

Kako iz globin krize do rasti

V kriznem komuniciranju je to prava mojstrovina. Hitro prepoznati grožnjo ugledu, ne hraniti negativnega narativa, ustvariti alternativo, ki odraža prave vrednote in mobilizirati skupnost, da sama pove svojo zgodbo.

In prav tu se skriva ključna lekcija za vsako organizacijo ali skupnost: v krizi ne gre za to, da napadamo ali se branimo z obtožbami. Gre za to, da pokažemo pozitivne vrednote, za katerimi stojimo, in da skozi zgodbo, ki jo ustvarimo, preobrnemo ne le trenutni negativni narativ, ampak tudi ugled celotne skupnosti ali športa.

Krizno komuniciranje ni več samo vprašanje hitrega odziva in umirjanja situacije. Gre za oblikovanje pripovedi, ki bo z utrditvijo vrednot ne le zaščitila ugled, ampak ga včasih celo okrepila. Alenka je s tem, kako živi svoje poslanstvo in kako je krizo njej ljubega športa zagrabila za roge, pokazala, da lahko kriza postane katalizator rasti. Negativen dogodek je preobrnila v priložnost, da celotna apneja skupnost pokaže, kdo v resnici je.

Ko se naslednjič znajdemo v krizi, si zapomnimo to Alenkino lekcijo iz globin: ni dovolj, da popravimo napačno, izkrivljeno zgodbo – moramo ustvariti novo, močnejšo, čistejšo in lepšo.

Krize nas lahko potegnejo na dno. A prav tam, v tišini globin, se rodi priložnost, da se dvignemo – visoko, kot se je tokrat dvignila apneja. In to je prava globina, ki jo iščemo tudi v komunikaciji.